Hrvaška vlada neodločna glede projekta LNG terminala na Krku

ZAGREB > Potem ko sta prejšnja levosredinska hrvaška vlada in Evropska komisija razglasili LNG terminala na Krku za hrvaški in evropski strateški investicijski projekt, je nova vlada izpostavila prednostno gradnjo plavajočega terminala, za kar si prizadevajo ZDA.

Plavajoči terminal je znova v ospredju po obisku posebnega odposlanca in koordinatorja za mednarodna energetska vprašanja ameriškega zunanjega ministrstva Amosa J. Hochsteina, ki se je v Zagrebu v začetku tedna ločeno srečal z obema podpredsednikoma hrvaške vlade Tomislavom Karamarkom in Božom Petrovom, kot tudi z drugimi sodelavci premierja Tihomirja Oreškovića.

Plavajoči terminal cenejši in hitreje pripravljen

Po srečanju s Karamarkom so iz vlade sporočili, da gre za prednostni projekt hrvaške vlade ter da bodo pristopili k uresničitvi plavajočega terminala, ki je cenejši in bo hitreje pripravljen za uporabo. Za gradnjo kopenskega terminala bo potrebnih pet let, za plavajoči pa dve leti, so napovedali.

V vladnem sporočilu po srečanju Petrova in Hochsteina so zapisali, da sta se uradnika pogovarjala o gradnji plavajočega terminala kot prehodne rešitve do gradnje kopenskega terminala, ki ima večje zmogljivosti.

Na mizi tudi predlog gradnje plinske termoelektrarne

O srečanju Hochsteina in Oreškovićevih sodelavcev pa ni bilo sporočila za javnost, neuradno naj bi premier vztrajal pri dodatnih analizah vseh možnosti. Na mizi je tudi predlog kanadskih investitorjev, zbranih v družbi Pulsat Global Capital, ki poleg terminala predlagajo tudi gradnjo plinske termoelektrarne in obnovo petrokemijske industrije na Krku, je danes poročal Jutarnji list.

Vrednost kanadskega projekta je ocenjena na 12 milijard kun (1,6 milijarde evrov). Kopenski terminal in dodatni plinovodi, ki vključujejo tudi krak proti Sloveniji, so ocenjeni na milijardo evrov, medtem ko privrženci plavajočega terminala izpostavljajo, da bo njegova cena občutno nižja ter da so manjša tudi tveganja za vlagatelje.

Plavajoči terminal od leta 2019

Plavajoči terminal naj bi začel obratovati do leta 2019, ko bo ruska energetska družba Gazprom po lastnih napovedih močno skrčila transport plina čez Ukrajino proti Evropi. Zato je logičen ameriški interes za plavajoči terminal, sklepa zagrebški časnik.

Predlog Washingtona o plavajočem terminalu je prva na Hrvaškem sprejela predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ko je lansko jesen opozorila, da Hrvaška zamuja z izgradnjo terminala na Krku ter da se je treba čim prej povezati s plinskimi terminali na Poljskem in v Litvi. O tem sta se pogovarjala tudi z ameriškim podpredsednikom Josephom Bidnom na vrhu procesa Brdo-Brioni v Zagrebu novembra lani.

Podjetje LNG Hrvatska je do konca lanskega leta prejelo sedem ponudb za vlaganja v gradnjo in opremljanje LNG terminala na Krku, s katerim nameravajo zagotoviti varno plinsko oskrbo v širši regiji. Takrat so izrazili pripravljenost tudi na možnost izgradnje plavajočega terminala.

Hrvaška bo za spremembe potrebovala soglasje Bruslja

Jutarnji list danes opozarja, da bo Hrvaška za spremembo koncepta potrebovala tudi soglasje Bruslja, ki je uvrstil kopenski terminal med 20 evropskih strateških projektov ter tudi financiral izdelavo finančne dokumentacije. Dodatno so podjetju LNG Hrvatska odobrili še nekaj več kot pol milijona evrov za študijo o morebitnem plovnem terminalu, ki bi bil prav tako ob obali Krka. Za strateško hrvaško energetsko investicijo je interes kazala tudi Slovenija.

Kot največjo oviro uresničitvi dolgoletne zgodbe o LNG terminalu časnik izpostavlja politično blokado znotraj hrvaške vlade, v kateri, kot trdi, ni soglasja med Oreškovićem, Karamarkom in Petrovom.

STA