Hrvaška Zelena akcija s pozivom Evropski komisiji glede terminala LNG na Krku
Hrvaška okoljevarstvena organizacija Zelena akcija je danes ob obisku predsednika Evropske komisije Jeana-Claudea Junckerja na Hrvaškem Evropsko komisijo pozvala, naj ne odobri državne podpore za gradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krku. Opozorili so na številne pomanjkljivosti projekta.
ZAGREB > Hrvaška vlada naj bi po navedbah okoljske organizacije prosila za odobritev 100 milijonov evrov državne podpore projektu. V Zeleni akciji - ki je Evropski komisiji pred dvema mesecema na to temo že pisala, a ni dobila odgovora - komisijo pozivajo, naj te pomoči ne odobri zaradi "številnih ekoloških, ekonomskih in pravnih pomanjkljivostih ter tudi zaradi kršitev pravic hrvaških državljanov".
Kot so navedli v današnjem sporočilu za javnost, ni dokazano, da je projekt ekonomsko vzdržen, med pripravo projekta je prišlo do številnih postopkovnih in pravnih pomanjkljivosti, poleg tega hrvaška vlada ignorira zahteve lokalne skupnosti. Izpostavili so, da terminal sploh ne bo poceni ter da bodo visoke stroške obratovanja plačali predvsem davkoplačevalci in potrošniki.
Hrvaški mediji so večkrat poročali, da se bo zaradi projekta terminala na Krku podražil plin za gospodinjstva, ker bodo plačali dodatnih pet evrov letno zaradi novega nadomestila za varnost oskrbe.
V Zeleni akciji menijo, da je Evropska komisija "zelo hinavska" - EU namreč želi biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam, na drugi strani pa načrtuje uporabo fosilnih goriv in vlaganje davkoplačevalskega denarja v takšne projekte.
Spomnili so, da je EU ta projekt uvrstila na seznam projektov posebnega pomena. Zanj je Hrvaška leta 2017 dobila 102 milijona evrov nepovratnega evropskega denarja.
Projekt so predstavili tudi na dvodnevnem vrhu pobude Tri morja, ki je potekal v sredo in četrtek v Ljubljani in na Brdu pri Kranju. Udeleženci so kot enega vzvodov za močnejše povezovanje držav izpostavili tudi povečanje energetske varnosti in stabilnosti ter dejstvo, da se države s projekti vse bolj osredotočajo na utekočinjeni zemeljski plin.
V podjetju LNG Hrvaška so prepričani, da terminal ne bo posloval z izgubo, čeprav je na več ponovljenih razpisih v zakup oddanih zgolj okoli 20 odstotkov zmogljivosti terminala. Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep) in Ina sta zakupili nekaj več kot pol milijarde kubičnih metrov plina, medtem ko je zmogljivost terminala 2,6 milijarde kubičnih metrov plina.
Jeseni pričakujejo, da bo do Krka priplul prenovljeni LNG-tanker, ki bo osrednji del plavajočega terminala. Izbrali so tudi izvajalca del za gradbena dela na pristanu terminala, ki naj bi zaživel jeseni 2020.