Hrvaško v dveh letih zapustilo najmanj 50.000 ljudi
Iz Hrvaške se je v ostale članice EU v zadnjih dveh letih preselilo približno 50.000 večinoma mladih in izobraženih ljudi, kaže poročilo Evropske komisije o morebitnih posledicah popolne ukinitve omejevanja zaposlovanja hrvaških državljanov v članicah unije. Statistika o migracijah delavcev bolj kot Bruselj skrbi Zagreb.
ZAGREB > Največ Hrvatov, približno 38.000, je v prejšnjih dveh letih novo prebivališče poiskalo v Nemčiji, in to kljub temu, da je bila Nemčija med 13 državami članicami EU, ki so omejile zaposlovanje hrvaških državljanov za dve leti po vstopu Hrvaške v unijo 1. julija 2013.
Na Hrvaškem je imelo konec marca več kot 320.000 državljanov blokirane račune. Ti so nakopičili več kot 32 milijard kun dolgov (4,2 milijarde evrov), je danes objavila hrvaška agencija za plačilni promet Fina. Največ terjatev do državljanov ali 17,3 milijarde kun (2,27 milijarde evrov) odpade na banke.
Velika večina Hrvatov, ki so odšli v Nemčijo, je poiskala sezonsko delo, so potrdili na hrvaškem ministrstvu za delo in pokojninski sistem.
Hrvaški mediji so v preteklih dneh večkrat napovedali, da bo Nemčija kmalu odpravila omejitev ter da Hrvati ne bodo več potrebovali delovnih dovoljenj pri zaposlitvah v Nemčiji.
Na hrvaškem ministrstvu so še povedali, da so med izvajanjem začasnih omejitev najmanj delovnih dovoljenj izdali hrvaškim državljanom v Luksemburgu, le sedem, medtem ko so na Nizozemskem omogočili legalno delo 350 Hrvatom.
Podatki Evropske komisije še kažejo, da se je lani 3,3 odstotka od več kot 3,5 milijona delovno sposobnih hrvaških državljanov konkretno pripravljalo na odhod iz države. Višja plača in boljši delovni pogoji so bili glavni razlog za preselitev, na tretjem mestu pa je brezposelnost.
Po podatkih hrvaške policije je zaradi odhoda v tujino največ Hrvatov odjavilo prebivališče na območju Zagreba, sledita Zadar in vzhodna Slavonija. Evropska komisija ugotavlja, da iz Hrvaške odhajajo mlajše, dobro izobražene in visoko delovno motivirane osebe, kar pomeni, da ne bodo v socialno breme državam, v katerih se želijo naseliti, temveč bodo kvečjemu ekonomsko prispevale, ker se bodo zaposlile v dejavnostih, kjer obstaja pomanjkanje domače delovne sile, predvsem v zdravstvu.
Medtem ko so evropski strokovnjaki ocenili, da niti popolna ukinitev vseh omejitev za zaposlovanje hrvaških državljanov v državah članicah EU ne bo imela negativnih posledic na trgih delovne sile v EU, so na Hrvaškem zaskrbljeni.
STA