“Humanisti nimamo kam sesti”
Dr. Dean Komel, predavatelj filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, svari pred vse nevarnejšimi razmerami, v katere brede domača humanistika, kolege pa javno poziva k premisleku, diskusiji in ukrepanju. Kajti molk ni drža, ki bi si jo lahko privoščili.
> V knjigah in časopisnih člankih pogosto opozarjate na razsulo znotraj slovenske humanistike. Zakaj preprosto niste tiho kakor večina vaših kolegov in kolegic?
“Besedo razsulo bi malo korigiral. V Kopru vam je dobro znan izraz 'tovor v razsutem stanju' - z njim lepo opišemo tudi sedanje stanje slovenske humanistike. Gre za izredno kompleksno področje. Humanistika ni zgolj znanost, je tudi izobraževanje in je tudi kultura. Žal pa v zadnjih dvajsetih letih na področju šolstva, predvsem visokega, in pa na področju raziskovanja niso bili opravljeni nujni, odločilni premiki naprej. Ni bilo diskusije, ki bi obravnavala celotno stanje humanistike, zato pa zdaj trpimo posledice. In prav zato sem se odločil, da reagiram. Sodeloval sem tudi pri raznih institucijah, ki so imele vzvode, s katerimi bi lahko stvari zasukale drugače. Ne bom rekel, da nič ni bilo storjeno, a ni bilo doseženo tisto, kar bi humanističnim vedam in širši vednosti omogočilo relevantno vlogo in razvoj. Razvoj humanistike po mojem prepričanju namreč vpliva na celotno družbo in na razvoj drugih znanosti. Živimo v času, ki ne dopušča preprostega ločevanja sektorjev. Če res želimo uspešno družbo, morajo biti sektorji medsebojno povezani. Problematičen je tudi položaj znanja v Evropi - postavljeno je v funkcionalni okvir, ki pa je obenem izrazito nefunkcionalen. Znanje naj bi služilo povečanju bruto družbenega proizvoda, a ne vidim, da bi to res dajalo kake sadove. Mislim, da gre tu za resno utopijo, kakršnih je Evropa preživela že kar nekaj, in to v mukah. Tako imenovano družbo znanja vseskozi spremlja vnaprejšnja predpostavka, da so vsi družbeni konflikti rešljivi na ravni znanja. Če bi to držalo, bi filozofije ne potrebovali. Filozofija se namreč začne prav z razcepom na vednost, religijo, umetnost ... Če to odmislimo, predpostavljamo, da je celotna konfliktnost družbe načeloma že presežena. V resnici pa gre le za izločanje konfliktnosti, za izločanje, ki bo počasi ukinilo humanistiko, družboslovje ...”
ANDRAŽ GOMBAČ
Celoten pogovor z Deanom Komelom preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.