Inovacije v zelenem turizmu
“Zame je bila nadvse lepa in poklicno izjemno pomembna izkušnja,” je v soboto, ob koncu mednarodne Akademije za mlade turistične novinarje v Portorožu, dejala romunska udeleženka Georgiana Leanca. Teden dni je s kolegi iz devetih držav v teoriji in z dobrimi primeri iz prakse spoznavala inovacije v zelenem turizmu.
PRIMORSKA>Drago Bulc, urednik oddaj o turizmu na TV Slovenija in predsednik slovenskega Združenja turističnih novinarjev in piscev (FIJET Slovenija), je lani prvič izpeljal zamisel o mednarodni akademiji za mlade turistične novinarje. Po odlični blejski premieri je bila letošnja akademija v Portorožu, njena osrednja tema pa inovacije v zelenem turizmu. Gre za nadvse aktualno tematiko, saj je na eni strani vse več turistov, ki si želijo ekološko in trajnostno naravnanih doživetij, na drugi pa so ponudniki, ki prav tako krepijo svojo okoljsko osveščenost in zavedanje, da se da z ustrezno naravnanostjo pomembno zmanjševati neugodne učinke turizma na okolje.
Pod okrilje WTO
FIJET Slovenija, člen tovrstne mednarodne organizacije, je prejšnji teden v sodelovanju s Turistico Univerze na Primorskem, Slovensko turistično organizacijo, Ministrstvom za gospodarstvo in številnimi turističnimi ponudniki s Primorske, zamejstva in hrvaške Istre pripravil izjemno bogat in poučen program za trinajsterico mladih novinarjev iz devetih evropskih držav. “Pomembno je, da mladim novinarjem, ki svoj pogled na stroko in svet še gradijo, v ustrezni luči predstavimo sodobne trende ter s temo akademije povezano ponudbo v Sloveniji,” pravi Bulc, motor akademije, ki je konec lanskega leta prejela prestižno slovensko turistično nagrado Snovalec.
Po letošnji akademiji je Bulc še bolj zadovoljen, saj mu je v Portorožu, kamor je prišel predavat mladim akademistom, Urugvajec Marcelo Risi, vodja komunikacij pri Svetovni turistični organizaciji, zagotovil, da bodo poslej med pokrovitelji projekta, ki naj postane transkontinentalni.
Teorija in praksa
V tednu dni so udeleženci akademije spoznavali sodobne pristope in načela trajnostnega turizma. Predavali so jim številni slovenski profesorji, največ jih je bilo s Turistice, izkušeni domači praktiki in nekaj predavateljev iz tujine. Nemec Peter Linden jim je, kar na domačiji Zidarich v Praproti na Tržaškem krasu, predstavil ustrezne novinarske prijeme, Avstrijec Christian Maurer je govoril o pomenu uporabe družabnih omrežij pri promociji zelenega turizma, ameriški fotograf Ryker Lomas pa jih je seznanil s triki pri fotografiranju v naravi.
Kadar niso bili v klopeh portoroške Turistice, so mladi turistični novinarji spoznavali primere dobre prakse v turistični ponudbi sredozemske Slovenije. Bili so v portoroški marini, kjer jim je Japec Jakopin predstavil prvo jahto na hibridni pogon, plod slovenskega znanja, Toni Biloslav je v Formi vivi nazorno pojasnil turistični potencial ambientalne umetniške postavitve in oljčnega nasada, Irena Fonda jih je popeljala v svojo ribogojnico, direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz in Andrej Sovinc, direktor krajinskega parka Sečoveljske soline, pa po solinah.
Na domačiji Butul v Manžanu so akademisti v igrivi kulinarični delavnici spoznali istrska zelišča, v Truškah pri Mateji Kozlovič Hrvatin pa hiške slovenske Istre, novost v ponudbi turistične nastanitve sredi narave, v katerih bodo prve goste sprejeli konec meseca. Čezmejni izlet na kolesih je mlade novinarje vodil po Parenzani.
Na Krasu jim je Danijel Božič, župan Komna, v rodnem Gorjanskem predstavil vključevanje spominske dediščine prve svetovne vojne v turistično ponudbo kraja. Da sta naravna in kulturna dediščina pomembni sestavini turizma so predstavili v Škocjanskih jamah in v Lipici, v Dutovljah pa z v Angliji nagrajenim miniaturnim Pepinim vrtom tudi, da je mogoče košček Krasa učinkovito prenašati po svetu.
Nizek ogljični odtis
Mladi novinarji so bili iz Švice, Avstrije, Italije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Ukrajine in Slovenije. Prireditelji so se potrudili, da so spoznali tudi kulinarično in vinsko kulturo primorskih krajev, pri čemer je šlo zlasti za to, kako ponuditi in predstaviti hrano iz lokalnih sestavin, pridelanih blizu doma, da puščajo čim manj ogljičnega odtisa ter vina, pridelana v tesnem sožitju z naravo.
Pri Mari v Piranu so jim na krožnikih ponudili zgolj ribe in školjke iz domačega zaliva, na Zemonu sodobno gastronomsko interpretacijo Vipavske doline in Krasa, vinarji Rojac, Zidarich, Čotar, Jamšek, Burja, Batič, Tilia in Vinakoper pa so predstavili svoje poglede na sonaravno pridelavo vin in skrb za kulturno krajino.
“Gotovo se še vrnemo,” je bilo skupno sporočilo udeležencev akademije, ki zdaj doma urejajo vtise in pripravljajo članke s svojega študijskega tedna v sredozemski Sloveniji.
SAŠO DRAVINEC
