Interventni zakon je padel v vodo

LJUBLJANA> V poslanskih skupinah, ki so predloga podprli, imajo skupaj 55 poslank in poslancev. Vendar v času po razpustu parlamenta kolegij o vsebini izrednih sej odloča z dvotretjinsko večino.

O uvrstitvi obeh zakonov na sejo je kolegij odločal na pobudo Pavla Gantarja iz Zares, k obravnavi in sprejetju obeh zakonskih predlogov pa je pozvala tudi vlada, ki opravlja tekoče posle. Člane kolegija je s predstavitvijo razmer danes poskušal prepričati tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Socialni partnerji načeloma “za”

Pobudo, da bi interventni zakon vendarle obravnavali še v tem mandatu, je Gantar sprožil na eni prejšnjih sej kolegija, pri čemer je predlagal nekoliko omiljeno različico vladnega predloga, nato pa je o možnosti dogovora opravil pogovore še s socialnimi partnerji.

Kot je ponovil danes, bi bili ti večinoma pripravljeni sprejeti nekoliko omiljen zakon, vendar ob zavezi političnih sil, ki računajo, da bodo imele v naslednji sestavi DZ pomembno vlogo, da brez soglasja socialnih partnerjev ne bodo enostransko posegale v plačna razmerja v letu 2012.

Prihrankov bi bilo manj, a bolje kot nič

S tem se po Gantarjevih besedah strinja Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki predstavlja veliko večino vseh zaposlenih javnih uslužbencev. Sindikati iz pogajalske skupine, ki jo je do danes vodil Dušan Miščević, so bili večinsko temu nenaklonjeni, a tudi tu “zadeva ni končana”.

Po tem predlogu sicer prihrankov ne bi bilo za 300 milijonov evrov, kot je predvideval vladni predlog, ampak za 220 milijonov, vendar je to bolje kot nič, je pojasnil Gantar.

S tem po njegovih besedah sicer ne bi rešili državnega proračuna, bi pa novi vladi pustili tri mesece, da se s socialnimi partnerji usede in dogovori ukrepe. Poleg tega bi navzven dali signal, da so politični odločevalci v Sloveniji tudi v času pred volitvami sposobni sprejemati ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost javnih financ.

V SDS poudarjajo neusklajenost s partnerji

Če drugim interventnim ukrepom vodje poslanskih skupin ne bi bili naklonjeni, se je zavzel, da bi DZ na izredni seji podaljšal vsaj štiriodstotno znižanje funkcionarskih plač.

Očitno je, da predlog zakona ni usklajen z večino ekonomsko-socialnih partnerjev, je ugotavljal vodja poslancev SDS Jože Tanko. Nadaljevanje postopka na tak način pa se mu ne zdi primerno. Vlada naj se usede z ekonomsko-socialnimi partnerji, uskladi rešitve in s takimi rešitvami pride v DZ, je dejal Tanko.

Opozoril je tudi, da je SDS v tem mandatu trikrat predlagala sveženj ukrepov za reševanje težke situacije v državi, a so bili ti predlogi vedno zavrnjeni. Med drugim so, tako Tanko, predlagali tudi zelo podobno rešitev, kot jo vlada sedaj v noveli zakona o javnih financah.

Barovič: Kako bomo pojasnili kredit Grčiji?

Proti je ostro nastopil Bogdan Barovič (SNS). Kako boste ljudem razložili, da je Slovenija dala 233 milijonov evrov kredita Grčiji, “v kateri so za 31 odstotkov porasle plače v industrijskem sektorju, za 70 odstotkov pa plače v javnem sektorju”. Za 220 milijonov evrov prihranka pa bomo našim javnim uslužbencem onemogočili porast, ki jim gre, je dejal Barovič.

Pri tem je opozoril, da je javni sektor nujen in mora opravljati svoje storitve, da so javni delavci policisti, vojaki, vzgojiteljice, medicinske sestre, zaposleni v šolstvu in drugi. Med ukrepi, za katere se je posebej zavzel, je izpostavil zakon o zaščiti mladih podjetij.

V Desus so sicer bili za uvrstitev interventnega zakona na izredno sejo DZ, vendar so absolutno proti zamrznitvi pokojnin, kar je ena od predlaganih rešitev. Kot je pojasnil Anton Urh, pa soglašajo s štiriodstotnim znižanjem funkcionarskih plač.

SLS je zakon podprla

SLS po besedah Gvida Kresa (SLS) zakon podpira, ker je “varianta, ki se ponuja, še vedno dovolj mehka”. Prav tako je Dušan Kumer (SD) opozoril, da bi s predlaganim zakonom pravice le zamrznili, ne pa tudi zmanjšali in boji se, da bodo naslednje leto ukrepi mnogo bolj drastični. Enako bojazen je izrazil Borut Sajovic (LDS). Za obravnavo interventnega zakona se je zavzel tudi nepovezani poslanec Franc Žnidaršič.

Kaj bo s svetom za radiofuzijo?

Zadostne večine na kolegiju predsednika DZ sicer ni bilo niti za predlog, da bi na nujni seji mandatno-volilne komisije (MVK) in nato tudi DZ obravnavali spremembo odloka o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo.

Predsednik komisije Bojan Kontič (SD) je pojasnil, da se članom sedanjega sveta za radiodifuzijo mandat izteka na današnji dan, odlok pa ne predvideva, da bi sedanji člani sveta funkcijo opravljali do imenovanja novih.

Nujni seji MVK so nasprotovali v SDS, SNS in SLS.

Štrukelj: zgodba se bo končala šele z novo vlado

Zgodba z interventnim zakonom je sedaj končana do imenovanja nove vlade, pa je po odločitvi poslancev, da državni zbor na izredni seji ne bo obravnaval interventnega zakona, komentiral predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Vendar bodo takrat razmere manj ugodne, in to ne le za javni sektor, temveč za celotno državo, je ocenil Štrukelj. Ukrepi v interventnem zakonu po njegovem mnenju niso nikogar globoko obremenjevali oziroma prizadeli, a kljub temu je “slovenska politika ponovno pokazala, kako zrela je za zahtevne odločitve, predvsem takrat, ko je treba strankarski interes potisniti vstran na račun skupnega dobrega”.

Dnevnik: bo do konca leta zmanjkalo denarja za plače?

Štrukelj je nadaljeval, da je odločitev, da interventnega zakona ne bodo obravnavali, del igre, ki je vezana na uspeh na volitvah. Vseeno pa še vedno ne verjame, da bi tudi zaradi tega bilo ogroženo izplačilo plač v javnem sektorju.

Časnik Dnevnik je danes poročal, da bi javni sektor do konca leta utegnil ostati brez denarja za plače. To bi bilo “res skrajno”, meni Štrukelj. Dodaja pa, da gre vseeno za simptom, ki kaže na to, kako resne so razmere.

Štrukelj današnjega odstopa Dušana Miščevića z mesta vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja in domnevne razprtije v tej skupini ni želel konkretneje komentirati. Kot je dejal, ne želi posegati v njihova razmerja in prilivati olja na ogenj, vendar se mu Miščevićeve izjave zdijo zelo resne in verjame, da jih ni izrekel “kar tako”. Štrukelj je tudi spomnil, da druga skupina, ki jo je nedavnega vodil Miščević, predstavlja manjše število delavcev.

Miščević odstopil zaradi “radikalcev”

Miščević je namreč v sporočilu za javnost dopoldan sporočil, da odstopa z mesta vodje pogajalske skupine, saj v tem trenutku v pogajalski skupini prevladujejo radikalci, “ki onemogočajo sprejemanje razumnih odločitev”.

V odstopni izjavi se je skliceval na izjavo člana pogajalske skupine Janeza Posedija, da pod nobenim pogojem ne pristajajo na interventni zakon. Kot je menil Miščević, se s takim stališčem ne more strinjati in pod takimi pogoji pogajalske skupine ne more več voditi. Tako početje po njegovem prepričanju vodi tudi v ogrožanje delovnih mest v javnem sektorju, je še ocenil.

STA