Interventni zakon je za sindikate nesprejemljiv
Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade, ki opravlja tekoče posle, so se popoldne začeli pogovarjati o predlogu interventnega zakona, s katerim bi bile plače javnih uslužbencev zamrznjene tudi v letu 2012. V sindikatih so predlog označili kot nesprejemljiv.
LJUBLJANA> Če pa bi vlada kljub njihovemu nasprotovanju neusklajen predlog interventnega zakona posredovala v parlament, v sindikatih napovedujejo zbiranje podpisov za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
"Parlament bo razpuščen 21. oktobra in mi lahko z 2500 podpisi ta zakon ustavimo, ker v tem primeru po zakonu dobimo 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za naknadni referendum," je pojasnil vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Parlament bi v tem času izgubil svojo pravico do sprejemanja zakonov, ker bi bil razpuščen, in z interventnim zakonom ne bi bilo nič," je dodal.
Sodnikom bodo plače višali in nižali
Štrukelj je sicer kot najbolj problematična izpostavil določila glede sodnikov, ki naj bi jim naprej uskladili plače glede na odločbi ustavnega sodišča, nato pa jim jih znižali, kot velja za ostale funkcionarje. Takšna izjema je po Štrukljevih besedah povsem "nerazumljiva", ne le do vseh funkcionarjev, ampak tudi do zaposlenih v javnem sektorju.
Kot pravi Štrukelj, imajo še nekatere druge pomisleke, a če bo vlada pri predlaganih rešitvah za sodnike vztrajala, bodo sami ostali pri zavračanju interventnega zakona.
Breme krize je na malem človeku
Tudi drugi del sindikatov javnega sektorja predlog interventnega zakona zavrača. Vodja njihove pogajalske skupine Dušan Miščevič je pojasnil, da predlog zakona v celoti zavračajo. Sedanji vladi pa predlagajo, da to zadevo prepusti novi vladi.
Po Miščevičevih besedah jih najbolj moti, da se "spet breme krize prevaljuje na javne uslužbence, tokrat pa tudi na upokojence, nezaposlene, skratka na malega človeka".
Kot pravi, so prepričani, da se da znotraj proračuna poiskati tudi druge rešitve, predvsem pa je treba po njihovem mnenju breme krize enakomerno in pravično porazdeliti, česar pa predlog tega interventnega zakona na zagotavlja. Miščevič dodaja, da bi breme krize morali nositi tisti, ki so to krizo zakuhali.
Če bi šel predlog brez njihovega soglasja v parlament, pa se bodo verjetno pridružili iniciativam za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, prihodnje leto pa poskušali poslance prepričati, da ta ukrep v tem trenutku ni sprejemljiv.
STA