Iščejo se ... rogač, bukov in hrastov kozliček
Zavod RS za varstvo narave letos vabi vse, da sodelujejo pri iskanju ogroženih vrst hroščev. S tem lahko vsakdo pripomore k ohranjanju teh zanimivih in ljubkih živalic in njihovega življenjskega okolja.
KOPER > Če opazite rogača, bukovega ali hrastovega kozlička, lahko o svoji najdbi poročate na telefonski številki 05/671-09-00 ali po elektronski pošti martin.vernik@zrsvn.si. O hrošču je treba našteti naslednje podatke: natančen kraj najdbe, datum najdbe, če želite, tudi vaše ime. Zaželena je tudi fotografija hrošča (lahko je narejena tudi z mobilnim telefonom), da ne bi prišlo do zamenjav. Pri tem pa Zavod RS za varstvo narave vse nadebudne iskalce hroščkov prosi, naj jih pustijo tam, kjer so jih našli.
Zaščitimo ogrožene vrste
Rogač, bukov in hrastov kozliček so najbolj aktivni v poletnih mesecih, v svojem razvoju pa so vezani predvsem na odmrli les. Najdemo jih v gozdovih z dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi velikih sprememb gospodarjenja z gozdom pa so se v Evropi mnoge vrste hroščev uvrstile na seznam ogroženih vrst. Evropska unija kot temelj ohranjanja narave vzpostavlja omrežje Natura 2000, ki ščiti ogrožene in redke živalske in rastlinske vrste ter njihova življenjska okolja. Tudi v Sloveniji so za nekaj vrst hroščev določili območja Natura 2000 in njihova življenjska območja. Da bi bilo prepoznavanje hroščev enostavnejše, so na zavodu živalice tudi opisali.
Rogač
Rogač ima podolgovato, široko in sploščeno telo. Samčki imajo za razliko od samičk čeljusti preobražene v rogovju podobno tvorbo. V Istri prebiva daljni sorodnik rogača - nosorožec, ki ga lahko zaradi roga zamenjamo z rogačem. A nosorožec ima za razliko od rogača en sam rog.
Rogač ima črne ali temnorjave noge in glavo, njegove pokrovke so temnorjave ali kostanjevordeče. Je ena največjih evropskih žuželk, saj lahko doseže do osem centimetrov. Življenjski cikel rogača je povezan z lesom, najpogosteje se naseljuje v hrastu ali kostanju. V Sloveniji ga najdemo skoraj povsod. Njegove ličinke se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, najraje hrastu, kostanju, brestu in javorju.
Celoten proces razvoja od jajčec do odraslega hrošča traja tudi do pet let, zato je rogač zelo dovzeten za spremembe, ki lahko prekinejo njegov življenjski krog. Odrasli rogači so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ker so veliki in okorno letijo, zraven pa še brenčijo, jih lahko prepoznamo tudi v letu.
Bukov kozliček
Bukov kozliček ima robustno, široko telo sive ali sivomodre barve. Na vsaki pokrovki ima po dve črni pegi. Za razliko od večine ostalih vrst kozličkov, bukov kozliček ne leti, saj ima drugi par kril pod pokrovkami zakrnel.
Najdemo ga v vseh tipih gozdov, poleg poškodovanega lesa listavcev ga privabljajo tudi jelke. Še posebno mu je všeč vonj sveže posekanega lesa, zaradi česar mu skladiščen les lahko predstavlja past. Samica nanj odloži jajčeca, a se hrošč ne razvije do konca, saj se les navadno uporabi za kurjavo ali gospodarske namene. Zato je primerno, če posekan les od maja do julija spravimo iz gozda. Bukov kozliček je namreč aktiven že v maju in še cel julij. V Istri lahko sicer opazimo tudi bukovemu kozličku podobnega kozlička Herophila tristis, ki pa je manjši in je svetlo oker do rjave barve.
Hrastov kozliček
Hrastov kozliček ima podolgovato, rjavnočrno telo, dolgo do šest centimetrov. Konec pokrovk je izrazito rjavkast. Kozliček ima zelo dolge trepalnice, krasi pa ga tudi nagrbančen ovratnik. Posebej rad ima hrastova drevesa. Nekoč je bil splošno razširjen, a se je z izsekavanjem gozdov njegova prisotnost v Evropi precej zmanjšala. Hrastov kozliček prebiva v ovalnih luknjah, ki so lahko velike do tri centimetre. Aktiven je v juniju in juliju.
