Italija in Slovenija na dnu lestvice učinkovitosti sodnega sistema

RIM> Če je leta 2000 italijanski sodni sistem po učinkovitosti in kakovosti s 3,6 točke od sedmih možnih zasedal predzadnje mesto, takoj za Slovaško, je bil leta 2010 s 3,2 točke na zadnjem mestu.

Slovenija je po tej raziskavi s 3,8 točke četrta najslabša država med 26 analiziranimi. V primerjavi z letom 2000 pa je pridobila eno mesto in za 0,2 odstotne točke povečala oceno učinkovitosti sodnega sistema.

Po učinkovitosti sodnega sistema na področju gospodarskih sporov so sicer na vrhu Irska, Nizozemska, Avstrija in Luksemburg, ki so dosegle med 6,1 in 5,8 točke od sedmih možnih. Se je pa učinkovitost njihovih sodnih sistemov v desetih letih zmanjšala - leta 2000 so vse omenjene države presegle šest točk.

Naša zahodna soseda je po ugotovitvah raziskovalcev uvrščena na dno lestvic učinkovitosti po več kazalcih, ki kažejo na slabo delovanje sodnega sistema.

Po učinkovitosti in hitrosti razreševanja sodnih sporov med podjetji je v desetih letih padla za dve mesti na predzadnje mesto na lestvici, pri čemer je po točkah padla s 4,4 na vsega 2,6 točke od sedmih možnih.

Slovenija je bila po tem kazalniku leta 2010 peta najslabša država med analiziranimi in je v desetletju izgubila eno mesto ter kar 1,7 točke. Na prvo mesto se je v desetih letih s 13. mesta prebila Švedska, na zadnjem pa je Slovaška.

Precej boljša je uvrstitev Italije ko gre za čakanje na sodno odločitev o stečaju ali insolventnosti podjetja, a tudi po tem kazalniku se je država v desetletju močno poslabšala.

Če so podjetja ob prelomu tisočletja na odločitev morala čakati leto dni, kar je Italijo uvrščalo na osmo mesto, se je ta čas v desetletju podaljšal kar na 1,8 leta.

V Sloveniji podjetja na odločitev v povprečju čakajo kar dve leti, toliko kot pred desetletjem, s čimer se uvršča blizu dna lestvice.

Prednjači znova Irska, kjer sodišča odločitev sprejmejo v 0,4 leta, na dnu pa je znova Slovaška s kar štirimi leti čakanja.

Kot zanimivost, pred desetletjem je bila na dnu lestvice Danska s kar 5,2 leti čakanja, a je v desetletju uspela čas razsojanja v teh postopkih skrajšati na kar 1,1 leta, s čimer dokazuje, da je mogoče v relativno kratkem času reformirati tudi sodstvo.

STA