Italija razočarana, ker ji EU ne bo pomagala pri soočenju s priseljenci iz Tunizije
Italija ostaja pri soočanju z valom nezakonitih priseljencev iz Tunizije sama, medtem ko Malta za begunce iz Libije lahko pričakuje pomoč držav Evropske unije. To, da Evropska unija v primeru Italije stoji križem rok, pa moti tudi slovenske poslance. Gre za vprašanje, ki terja oblikovanje strategije.
LJUBLJANA> Razlika med Italijo in Malto je, da v prvo prihajajo predvsem ekonomski priseljenci iz Tunizije, kjer ni vojaških spopadov, na Malto pa begunci iz Libije, kjer je vojna med nasprotniki in privrženci Moamerja Gadafija.
Če smo zmogli mi, bo tudi Italija
V primeru nezakonitih priseljencev, ki so okupirali italijanski otok Lampeduso, se evropski mehanizem solidarnosti ne bo aktiviral, temveč mora Italija poskrbeti za vračanje priseljencev v Tunizijo. To je bilo vse, kar so notranji ministri držav EU v ponedeljek zvečer odgovorili Italiji, ki je pričakovala evropsko solidarnost pri soočanju s približno 20.000 priseljenci.
Da pomoč Italiji ni utemeljena, je bila prepričana tudi slovenska notranja ministrica Katarina Kresal. V Slovenijo, denimo, se je leta 2000 zateklo skoraj 40.000 priseljencev iz Iraka in Irana, pa je država sama poskrbela zanje, zato po ministričinem mnenju soočenje Italije z 20.000 nezakonitimi priseljenci “ne bi smelo biti pretežko.”
Italijanski notranji minister Roberto Maroni je bil nad stališčem EU razočaran. Vprašal se je, ali ima članstvo v EU sploh smisel. EU je po njegovem dejavna, “ko gre za reševanje bank in razglašanje vojne, a ko gre za konkretno izražanje solidarnosti z državo v težavah, se EU skrije.”
EU ne sme le čakati
Da Unija ob tem vprašanju ne bi smela kar zamahniti z roko, pravita tudi poslanca Danijel Krivec (SDS) in Franco Juri (Zares). Solidarnost znotraj EU bi morala obstajati, pravi Krivec. Gre za težave, ki se lahko še razrastejo, svari. “Pametno bi bilo strategijo sprejeti zdaj, ko je problem še obvladljiv, kajti stvari lahko postanejo še bistven težje.”
Podobno meni tudi Juri: “To mora biti vprašanje Evropske unije. Ne more biti samo na plečih države, ki je slučajno blizu Afrike.” Dejstvo je, da je meja Italije tudi zunanja meja EU, pravi, in meni, da bi lahko Slovenija podprla Italijo v njenih prizadevanjih. Lahko bi “evropeizirala” to vprašanje, pa tudi ponudila sprejem nekaj priseljencev. Razmere v Afriki so izredno nestabilne, še opozarja Juri, zato se mora “EU opremiti s politiko do tega.”
JANA KREBELJ
