Italijani v nedeljo na volitve, po katerih se obeta nestabilnost

RIM > Svoje predstavnike v 630-člansko poslansko zbornico in 315-članski senat bo za petletni mandat izbiralo 51 milijonov Italijanov. Tokrat bodo prvič volili po novem volilnem sistemu, ki je kombinacija večinskega in proporcionalnega. Tretjino poslancev bodo izvolili po večinskem sistemu, dve tretjini po proporcionalnem.

Najbolje kaže Berlusconiju

Med več kot 30 strankami, ki se potegujejo za vstop v parlament, najbolje kaže desnosredinskemu zavezništvu pod vodstvom Berlusconija, ki ga sestavljajo njegova Naprej Italija, Bratje Italije in Liga. Javnomnenjska raziskava, objavljena dva tedna pred volitvami, ki jo je za dnevnik Corriere della Sera opravil inštitut Ipsos, kaže, da naj bi desnosredinski blok dobil skupno okoli 36 odstotkov glasov, Naprej Italija pa bi imela 16,3-odstotno podporo.

Na tokratnih volitvah naj bi glasovalo tudi rekordno število Italijanov v tujini. Volilno pravico jih ima 4,3 milijona, kar je 700.000 več kot na zadnjih volitvah leta 2013. Italijani v tujini, med njimi so tudi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji, bodo po pošti izvolili 12 predstavnikov v poslanski zbornici in šest v senatu. Za Italijane zunaj Italije velja čisti proporcionalni sistem z absolutnim preferenčnim glasom. Med kandidati za sedež v spodnjem domu parlamenta je tudi direktor koprskega pokrajinskega muzeja in nekdanji slovenski poslanec Luka Juri, ki kandidira na listi leve stranke Več Evrope.

Berlusconi, ki mu je italijanski senat leta 2013 zaradi davčnih utaj za šest let prepovedal opravljati politične funkcije in zato ne sme kandidirati, napoveduje, da bo njegova konservativna stranka, ki je v koaliciji najmočnejša, dobila 25 odstotkov glasov. Svojemu zavezništvu pa medijski mogotec napoveduje 45 odstotkov glasov in s tem večino v parlamentu.

Liga volilce pridobiva z agresivno, do tujcev sovražno retoriko

Za zdaj ni prav gotovo, da se bodo njegove napovedi uresničile. V koaliciji je najmočnejši tekmec njegove proevropske Naprej Italije do tujcev sovražna Liga. Medtem ko se Berlusconijeva stranka zavzema za reforme v EU, Liga volilce pridobiva z agresivno, do tujcev sovražno retoriko in napadi na "Bruselj tehnokratov". Tako Naprej Italija kot Liga v zadnjem času pridobivata podporo z obljubami enotne davčne stopnje ter napovedanimi ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju.

Ligi, ki se je lani odpovedala pridevniku Severna, raziskava inštituta Ipsos napoveduje 13,2 odstotka glasov. Njen cilj je osvojiti največ glasov znotraj zavezništva, da bi lahko imenovali premierja v desnosredinski vladi. Po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA sicer ni prav realno pričakovati, da bo vodja Lige Matteo Salvini postal novi italijanski premier. Berlusconi bi kot premierja raje videl svojega strankarskega kolega, predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija.

Spričo nove volilne zakonodaje je malo verjetno, da bi katera koli stranka ali zveza strank lahko osvojila absolutno večino v parlamentu. Na to lahko računa kvečjemu Berlusconijevo zavezništvo, pa še to ni prav gotovo.

Stabilna koalicija samo med Berlusconijem in Renzijem

Po mnenju analitikov bi edino koalicija med Berlusconijevim zavezništvom in Demokratsko stranko (PD) nekdanjega premierja Mattea Renzija Italiji zagotovila stabilnost in bi bila najmanjše zlo tako za Italijo kot za Evropo. A oba, Renzi in Berlusconi, sta možnost velike koalicije že zavrnila.

Koliko Italijanov bo v nedeljo podprlo PD, še ni povsem jasno. Zadnje ankete tej stranki napovedujejo 22,6-odstotno podporo. Renzijeva stranka želi volivce prepričati kot zanesljiva proevropska sila in kot jez pred populizmom. Na listi PD je v Furlaniji - Julijski krajini tudi edina Slovenka, ki ima možnosti za izvolitev v senat, literarna teoretičarka Tatjana Rojc.

Socialdemokrati so se dogovorili za levosredinsko zavezništvo s proevropsko stranko Več Evrope nekdanje zunanje ministrice Emme Bonino, Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) in sredinsko Državljansko ljudsko listo ministrice za zdravje Beatrice Lorenzin. Se pa Renzi ni uspel dogovoriti z novim levim zavezništvom Svobodni in enakopravni predsednika senata Pietra Grassa, ki naj bi prejelo 6,1 odstotka glasov.

Najmočnejša posamezna stranka bi lahko postalo Gibanje pet zvezd, ki mu anketa Ipsos napoveduje 28,2 odstotka glasov. A ker stranka komika Beppeja Grilla ne želi v nobeno zavezništvo, bo najverjetneje ostala v opoziciji. Stranka, katere kandidat za premierja je 31-letni Luigi Di Maio, je posebej priljubljena med mladimi.

45 odstotkov neodločenih

Izid volitev bi lahko odločili tisti, ki še niso odločeni, kako glasovati. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo 45 odstotkov. "Je pa treba poudariti, da je 45 odstotkov neodločenih zelo veliko in da se razmerja v zadnjem trenutku lahko spremenijo, vendar ne verjamem, da tako ključno, da bi to omogočilo lažje sestavljanje vlade," meni nekdanja dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Italije Mojca Širok.

Po njenih besedah je pred volitvami jasno, da bo sestavljanje vlade tako zapleten proces kot po prejšnjih volitvah leta 2013, če ne še bolj.

Če bodo obveljale trditve, ki so jih voditelji strank dajali v volilni kampanji, po mnenju Širokove ni možnosti za oblikovanje koalicije. "Gibanje pet zvezd tako kot leta 2013 vztraja, da se ne bo povezovalo s starimi političnimi silami. Demokratska stranka bo izgubila najmanj deset odstotkov glasov in ne bo mogla sestavljati vlade, desnosredinska koalicija pa bo zbrala največ glasov, a ne dovolj, da bi lahko sama vladala," je pojasnila Širokova.

Tik pred volitvami je sicer v igro vstopila EU. Ta v strahu pred nestabilnostjo na Apeninskem polotoku zadnje dni vse glasneje poziva k oblikovanju velike koalicije, na čelu katere vidi sedanjega premierja iz vrst socialdemokratov Paola Gentilonija.

Volilna kampanja v državi, ki je zadnja leta za številne migrante vstopna točka v Evropo in kjer se krepi skrajna desnica, je v znamenju sovražnih sloganov predvsem desnih strank in nasilja, prevladujoča tema pa je priseljevanje, predvsem nezakonito.

To je še posebej prišlo v ospredje po strelskem napadu v Macerati, kjer je 28-letni privrženec skrajne desnice Luca Traini iz maščevanja zaradi umora najstnice v začetku februarja streljal na več deset Afričanov in ranil šest ljudi. Po napadu se je v Italiji razvnela ostra razprava o priseljencih, od katere si koristi obetajo predvsem desne stranke.