Italijanski parlament začel z delom
Novoizvoljeni italijanski parlament se je danes sešel na ustanovni seji in začel z delom. Poslanci, med katerimi je tudi zamejska Slovenka Tatjana Rojc, imajo danes na programu volitve predsednikov obeh domov, poslanske zbornice in senata. A večina strank je napovedala, da bodo njihovi poslanci danes oddajali neveljavne glasovnice.
RIM > Trije veliki politični bloki - populistično Gibanje pet zvezd, desnosredinsko zavezništvo in levosredinska Demokratska stranka (PD) - se pred glasovanjem namreč niso uspeli dogovoriti o imenih predsednikov obeh domov parlamenta.
PD, Gibanje pet zvezd in postfašistična stranka Bratje Italije so pred glasovanjem sporočili, da bodo njihovi poslanci oddali neveljavne glasovnice. S tem želijo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pridobiti čas za nadaljevanje pogajanj o predsednikih senata in poslanske zbornice.
Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa, ki se sklicuje na vire v strankah, naj bi neveljavne glasovnice na volitvah v oba domova parlamenta danes oddajali tudi člani desne Lige in konservativne Naprej Italije.
Zato je praktično nemogoče, da bi poslancem predsednika obeh domov uspelo izvoliti že danes.
Populistično Gibanje pet zvezd, ki je z 32 odstotki glasov na volitvah postalo najmočnejša stranka v parlamentu, je dopoldne tudi dalo vedeti, da ne bo podprlo tesnega sodelavca nekdanjega premierja Silvia Berlusconija Paola Romanija iz stranke Naprej Italija za predsednika senata. 70-letni Romani je bil v preteklosti že obsojen zaradi poneverb.
Za izvolitev predsednika senata je potrebna dvotretjinska večina oz. 161 glasov, po treh krogih pa zadostuje absolutna večina. Če noben od kandidatov tudi v tretjem krogu ne bo dobil večine, je predvideno še eno odločanje med kandidatoma, ki bosta v tretjem krogu dobila največ glasov.
Tudi v poslanski zbornici je v prvih dveh krogih za izvolitev predsednika nujna dvotretjinska večina oz. 420 glasov, nato zadostuje absolutna večina.
Zasedanje senata je odprl najstarejši senator, nekdanji predsednik države Giorgio Napolitano. “Volitve 4. marca so odnesle vso gotovost in vsa pričakovanja političnih sil,” je poudaril 92-letni Napolitano. Kot je dodal, so volivci postavili pod vprašaj tradicijo in vizije ter presekali s preteklostjo, saj se je večina izrekla za sile proti establishmentu.
Po izvolitvi predsednikov parlamenta bo italijanski predsednik Sergio Mattarella začel pogovore o oblikovanju vladne koalicije, kar bi se po navedbah nemške tiskovne agencije dpa lahko zgodilo konec marca ali po veliki noči. Nato bo moral Mattarella presoditi, kdo ima najboljše možnosti za oblikovanje koalicije. Koga bo pooblastil za to, še ni jasno, saj na volitvah nobena stranka ali zavezništvo ni osvojilo absolutne večine.