Ivica Dačić - nekdanji Miloševićev tesni sodelavec novi predsednik srbske vlade
Vodja Socialistične stranke Srbije (SPS) Ivica Dačić je postal novi predsednik srbske vlade. V samem vrhu srbske politike je že dve desetletji, velja za nacionalista, a vseeno obljublja, da bo Srbija ostala na poti v EU. V ozadju se za njim vleče temna senca zadnjega srbskega komunističnega voditelja, danes že pokojnega Slobodana Miloševića.
BEOGRAD> Ivica Dačić je bil rojen 1. januarja 1966 v Prizrenu na zahodu Kosova. Leta 1989 je na beograjski fakulteti za politične vede diplomiral kot novinar. Govori rusko in angleško. Je poročen z ženo Sanjo, imata pa sina Luko in hčerko Andrejo.
Že med študijem se je vključil v vrste komunistov, leta 1990, ko je Slobodan Miloševič iz nekdanje komunistične partije oblikoval SPS, pa je postal tudi predsednik Mladih socialistov Beograda.
Član SPS je od sredine leta 1991. V tistem obdobju je bil tudi urednik strankinega glasila Epoha, ki je sicer hitro ugasnil. Že leta 1992 je postal član izvršilnega odbora glavnega odbora, najožjega vodstva stranke. Osem let je bil nato tiskovni predstavnik stranke.
Leta 1996 je prvič postal poslanec, tedaj še v zvezni skupščini Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), ki sta jo sestavljali Srbija in Črna gora. Leta 1999 je postal tudi predsednik sveta RTV Jugoslavije.
Kot podpornik Miloševića je bil dolgo na seznamu nezaželenih oseb v EU
Po ljudski vstaji jeseni leta 2000, ki je Miloševića odnesla z oblasti, je postal član prehodne vlade. Postal je eden od treh komisarjev Srbije za informiranje. Čeprav se je “ločil” od Miloševića in njegove družine, je ostal v vodstvu SPS. Kot podpornik Miloševića je bil dolgo na seznamu nezaželenih oseb v EU.
Na volitvah septembra 2000 je znova postal poslanec zvezne skupščine, po ločitvi Srbije in Črne gore leta 2003 pa je postal tudi poslanec srbskega parlamenta, kjer je postal vodja poslanske skupine SPS.
Po smrti Miloševića v Haagu, kjer so mu sodili zaradi vojnih zločinov med vojnami na Balkanu, je decembra 2006 postal predsednik stranke. Leta 2008 je skupaj z demokrati prejšnjega srbskega predsednika Borisa Tadića znova vstopil v vlado. Postal je prvi podpredsednik vlade ter notranji minister.
Dačić velja za enega najuspešnejših srbskih ministrov v zadnjih štirih letih
Koalicija med demokrati in socialisti je sicer močno razburila borce proti Miloševiću in prišlo je tudi do protestov. Vendar mnogi ocenjujejo, da je bil Dačić eden najuspešnejših srbskih ministrov v zadnjih štirih letih. Od ene od beograjskih nevladnih organizacij je prejel celo nagrado “Evropejec leta” za svoj prispevek pri približevanju Srbije evropskim integracijam.
Leta 2004 je sodeloval tudi na predsedniških volitvah, a je neslavno pogorel z vsega 4,04 odstotka dobljenih glasov. Bolje se je odrezal na letošnjih splošnih volitvah 6. maja, ko je sicer izpadel v prvem krogu predsedniških volitev, a se je uvrstil na tretje mesto. Njegova SPS pa je v skupščini dobila 44 poslanskih mandatov oziroma 14,53 odstotka glasov.
Dačić se je vnovič odločil za nacionaliste
Že pred volitvami se je začel tudi njegov razhod s Tadićevimi demokrati, kar se je pokazalo tudi med skoraj dvema mesecema koalicijskih pogajanj. Na koncu se je Dačić odločil za koalicijo z nacionalisti, Srbsko napredno stranko (SNS) novega srbskega predsednika Tomislava Nikolića ter z Združenimi regijami Srbije (URS) in upokojensko PUPS.
SNS velja za starega zaveznika socialistov. Številni visoki predstavniki “naprednjakov” so bili v socialistični vladi med vojno na Kosovu (1998-1999), tedaj sicer kot člani Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja.
Glasno se je zavzel za delitev Kosova na albanski in srbski del
Prav politika do Kosova bi lahko pomembno vplivala na njegovo vodenje srbske vlade. Kot minister je bil namreč eden prvih, ki se je glasno zavzel za delitev Kosova na albanski in srbski del. Evropa je to sicer zavrnila, vendar pa Dačić vztraja, da bo Srbija ostala na poti proti EU. Ne pomeni pa to, da bo Srbija slepo izpolnjevala vse zahteve iz Bruslja, je napovedoval med volilno kampanjo. Tu se s predsednikom Nikolićem zelo strinjata.
Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da bi Dačić lahko v časih krize v Evropi postal grešni kozel. Nikolićevi naprednjaki naj namreč ne bi prevzeli resorjev, povezanih z gospodarstvom in financami, demokrati pa bodo v opoziciji, kar pomeni, da bodo lahko zlahka zvalili krivdo zgolj na Dačića in njegove socialiste, če se bo kaj zalomilo.
STA