Iz Rima znova krčenje sredstev za Slovence v Italiji?
Predlog italijanske vlade za državni proračun za leto 2011 predvideva le 2,8 milijona evrov prispevkov za slovensko narodno skupnost v Italiji, kar je 2,4 milijona manj kot letos. To je na ponedeljkovi odprti seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) v Trstu povedal predsednik te krovne organizacije Rudi Pavšič.
TRST> Kot danes še poroča Primorski dnevnik, je Rudi Pavšič na seji, ki so se je udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, državni sekretar Boris Jesih in generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, posredoval tudi podatek, da naj bi Italija od leta 2001, ko je bil sprejet zaščitni zakon za Slovence, iz tega zakona privarčevala okoli 35 milijonov evrov na račun slovenske narodne skupnosti in njenih kulturnih organizacij.
Vprašanje Slovenskega stalnega gledališča
Pavšič je ministra Žekša opozoril tudi na težave pri oblikovanju novega statuta Slovenskega stalnega gledališča (SSG) iz Trsta, kjer si želijo deželna uprava Furlanije - Julijske krajine ter tržaški pokrajinska in občinska uprava imeti večino v upravnem svetu gledališča. To je po Pavšičevem mnenju nesprejemljivo, saj bi SSG s tem izgubilo značaj slovenskega gledališča.
Predsednik SKGZ je tudi postregel s podatki, po katerih naj bi enoletni proračun SSG kljub dogovoru, da mora znašati 1,5 milijona evrov, znašal dva milijona evrov. To se Pavšiču ne zdi smotrno, saj ga skrbi, da bi bile zaradi tega prikrajšane ostale organizacije slovenske narodne skupnosti. Če je temu res tako, Slovenija po Žekševih besedah ne bo krila morebitnega proračunskega deficita SSG, dodaja Primorski dnevnik.
“Če bomo imeli v Ljubljani boljše prijatelje, bo naša stran v zamejstvu nekaj pridobila”
Sicer pa sta Žekš in državni sekretar Jesih menila, da Slovenci v Italiji še niso sposobni za tesnejše in kvalitetnejše sodelovanje, glede finančne podpore pa sta povedala, da bo Ljubljana v prihodnosti še bolj nadzorovala efektivno porabo prispevkov in bo po svojih močeh dala prednost skupnim razvojnim projektom, saj sistem manjšinskih dvojnikov ni v sozvočju z novimi časi.
V slovenski narodni skupnosti je po Jesihovem mnenju še vedno doma stara mentaliteta, “da če bomo imeli v Ljubljani boljše prijatelje, bo naša stran v zamejstvu nekaj pridobila”. Prav tako Jesih ni zadovoljen s trenutno sestavo vladnega sveta za zamejce, saj meni, da bi morale v tem organu sedeti ugledne osebnosti, ki niso neposredno povezane s krovnima organizacijama in političnimi strankami.
STA