Iz Strasbourga poziv državam, naj prispevajo v nov naložbeni sklad

STRASBOURG > V svojem nastopu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je Jean-Claude Juncker poudaril, da od tokratnega vrha pričakuje konkretne zaveze držav, da bodo prispevale dodaten denar v nov naložbeni sklad, ki naj bi v prihodnjih treh letih poskrbel za 315 milijard evrov investicij. Kot je dejal, je nekaj držav že nakazalo pripravljenost na to.

Investicije za 15 odstotkov nižje kot pred krizo

Sklad lahko deluje in izpolni pričakovanja tudi brez prispevkov držav članic, je zatrdil, vendar bo z njimi uspešnejši.

Napoveduje, da bo sklad predvidoma polno operativen sredi prihodnjega leta, medtem ko bi lahko Evropska investicijska banka svoj del denarja prispevala že v začetku leta.

Predsednik komisije je danes tudi znova poudaril, da Evropa potrebuje “nov pristop k investicijam”. V primerjavi z obdobjem pred krizo so investicije v EU danes še vedno 15 odstotkov nižje in to je treba popraviti, je opozoril.

Komisija zastopa integriran pristop, v katerem gredo investicije, strukturne reforme in javnofinančna konsolidacija z roko v roki, je zatrdil. “To so trije koti trikotnika, ki si med seboj ne nasprotujejo, ampak potrebujemo vse tri skupaj.”

Tudi vodja poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je od držav - tudi od Nemčije, iz katere prihaja - zahteval, da povečajo delež javnih investicij v Junckerjevem naložbenem paketu in s tem ustvarijo ustrezno dinamiko.

Seznam želja namesto seznama prioritet

Weber je zaskrbljen ob okvirnem seznamu 2000 projektov, ki bi se lahko potencialno financirali iz naložbenega sklada. Kot je opozoril, je ta videti bolj kot “seznam želja”, medtem ko bi moral biti “seznam prioritet za prihodnost Evrope”.

Številni poslanci so danes in že tudi v minulih dneh izrazili nezadovoljstvo z okvirnim naborom projektov, češ da so mnogi med njimi stari, niso strateški in niso usmerjeni v prihodnost.

Vodja socialistov in demokratov (S&D) v parlamentu Gianni Pitella je danes pozdravil naložbeni načrt kot “korak v pravo smer” in ponovil poziv državam, naj v sklad prispevajo več javnega denarja. “Naj nas ne skrbijo toliko računi, skrbeti nas morajo ljudje, ki trpijo,” je poudaril in spomnil na še vedno ogromno množico brezposelnih Evropejcev.

Guy Verhofstadt se je v imenu liberalcev (Alde) strinjal, da je komisija pripravila ambiciozen program, “zdaj pa potrebujemo še ambiciozen odgovor Sveta”. Podal je tudi nekaj konkretnih predlogov - da bi se na primer z jamstvi držav članic podvojila velikost naložbenega sklada in da bi se pri financiranju projektov dalo prednost državam, ki izvajajo nujne strukturne reforme.

Vlagati na področji energije in visoke tehnologije

Juncker je glede projektov, ki bodo izbrani za naložbe iz novega sklada, zatrdil, da bodo izbrali najboljše - po objektivnih kriterijih, brez kakršnihkoli kvot glede geografske, sektorske ali kakšne druge razdelitve. Vlagati je treba po njegovem v inovativne projekte na področjih, kot sta energija in visoka tehnologija, ter v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

STA