Izbrisani in država zagovarjali svoja stališča pred sodiščem v Strasbourgu

STRASBOURG > Na današnji javni obravnavi je državo zastopalo državno pravobranilstvo, v imenu katerega je govoril Lucijan Bembič, pritožnike pa italijanska odvetniška družba oziroma predstavnika Anton Giulio Lana in Andrea Saccucci.

Država je danes v Strasbourgu med drugim skušala dokazati, da je del odločitev iz sodbe evropskega sodišča sporen. Bembič je tako dejal, da je med drugim sporna načelna ugotovitev sodišča, da naj bi država s svojim ravnanjem povzročila, da so nekateri izbrisani ostali brez vsakršnega državljanstva. Kot je poudaril, izbris ni imel vpliva na državljanstvo izbrisanih.

Dokazoval je tudi, da je Slovenija sprejela ustrezno zakonodajo ter vsem pritožnikom, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje zaprosili, tega lani in letos tudi izdala. Vlada po njegovih besedah meni, da je zagotovitev dovoljenja za bivanje zadosten ukrep, ki spoštuje odločitev evropskega sodišča.

Zgolj opravičilo ni dovolj

Bembič je še omenil, da sta se notranja ministrica Katarina Kresal in predsednik DZ Pavel Gantar opravičila za primer izbrisanih. Predstavniki pritožnikov pa so poudarili, da samo opravičilo ni dovolj.

Tudi ostali sprejeti ukrepi po njihovem niso zadostni za popravo krivic izbrisanim in puščajo odprtih mnogo vprašanj. Zato zahtevajo, da Slovenija prizna svojo odgovornost za izbris in njegove posledice, prizadetim pa izplača odškodnine.

Lana je predstavil usode pritožnikov, ki so dobili začasno dovoljenje, da so se lahko udeležili današnje obravnave. Ob tem je poudaril, da so bili izbrisani "žrtve administrativnega čiščenja" in da so bili z izbrisom oziroma odvzemom pravnega statusa "razčlovečeni".

13.000 jih še vedno nima urejenega statusa

Opozoril je še, da od 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, več kot 13.000 še vedno nima urejenega statusa.

Predstavniki pritožnikov so se zavzeli tudi za poenostavitev zamudnega upravnega postopka za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

Predstavitvi stališč obeh strani so sledila vprašanja sodnikov. Nemško sodnico Angeliko Nussberger je med drugim zanimalo, kakšna je razlika v pravicah med državljanstvom in dovoljenjem za stalno bivališče. Bembič je pojasnil, da so socialne pravice za državljane in imetnike dovoljenja za stalno bivanje enake.

Sodnik Boštjan M. Zupančič iz Slovenije pa je vprašal pritožnike, kdaj so ugotovili, da so bili izbrisani in kaj so takrat storili, da bi uredili svoj status. Saccucci je dejal, da so za izbris izvedeli med letoma 1992 in 1993, eden od osmerice, Velimir Dabetić, pa šele leta 2002, ker je v času izbrisa živel v Italiji.

Zupančiča je med drugim zanimalo tudi ravnanje slovenskega notranjega ministrstva ob izbrisu, zato je izrazil željo, da se prevode tedanjih navodil posreduje sodišču. Rok za to je pet dni. Bembič je zagotovil, da bo Slovenija to storila.

Senat danes še ni odločal

Veliki senat danes ni sprejel odločitve, temveč si bo za to vzel nekaj mesecev. Sodba bo dokončna, torej se nanjo ne bo moč pritožiti.

Sodišče lahko v soji odločitvi potrdi prvostopenjsko sodbo ali jo spremeni. Lahko pa tudi ugotovi, da je Slovenija zagrešila kršitve človekovih pravic, a je vmes sprejela ukrepe, ki te krivice popravljajo. V tem primeru bi bila obsodba Slovenije izbrisana s seznama obsodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Če sodišče ne bo razsodilo v prid skupine pritožnikov, bodo po besedah Saccuccija pred sodišče prišli z novimi primeri izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, "dokler vsi izbrisani ne bodo dobili nazaj svojega življenja". Če bo razsodba v prid pritožnikov, pa bo, kot je Bembič po obravnavi dejal novinarjem, Slovenija verjetno "morala sprejeti določene ukrepe".

STA