Izbrisanim pavšal

LJUBLJANA> Pri izplačilu odškodnin tako načrt predvideva tri faze. V prvi bi država določila splošen pavšalni znesek za odškodnino, ki bi se izplačal posameznemu izbrisanemu. Če se ta z zneskom ne bi strinjal, je v naslednji fazi predvidena posebna poravnava, v kateri bi se preverile posebne okoliščine posameznega oškodovanca, zaradi katerih meni, da bi morala biti odškodnina višja. Če se tudi v tej fazi država in izbrisani ne bi mogla poenotiti, pa bi posamezniku ostala le še možnost sprožitve odškodninskega spora pred slovenskim sodiščem, “upoštevaje načelo enakega obravnavanja”.

Pri tem načrt navaja tudi, “da bo normativna ureditev glede na materialne možnosti države predvidela način in roke plačila odškodnin”.

Akcijski načrt vsebuje tudi izhodišča za določitev škode za premoženjske škodo šestim izbrisanim, katerih tožba je bila tudi povod za to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim (do 26. junija letos). V zvezi z omenjenimi šestimi izbrisanimi akcijski načrt predvideva, da jim bo država “ponudila poravnavo in na tej podlagi sprejela splošne ukrepe”. Za ta namen je predvidena tudi ustanovitev posebne pogajalske skupine v okviru državnega pravobranilstva.

Omenjenim šestim je evropsko sodišče določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, medtem ko odškodnine za premoženjsko škodo ni določilo. Sodišče je odločitev glede tega zadržalo, vladi in pritožnikom pa naložilo, naj v treh mesecih (do 26. septembra lani) “predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru”. Država je slednje tudi storila, v odgovoru pa zapisala, da pripravlja zakon, ki bo sistemsko uredil problematiko odškodnin, na njegovi podlagi pa se bodo reševali tudi zahtevki šestih izbrisanih.

STA