Izginjanje vrst ogroža človeka
“Morja so osiromašena, nimamo več možnosti za povečevanje ulova. Lovimo v zadnjih horizontih morij, v priobalnem morju ni več vrst, ki bi bile komercialno zanimive, zato vedno bolj posegamo v globine. Zaradi tega so v deželah, kjer se preživljajo s priobalnim ribolovom, močno zaskrbljeni, tamkajšnje vasi propadajo,” je Darij Krajčič, direktor zavoda RS za varstvo narave (ZVN), orisal skrb vzbujajoče izginjanje več vrst morskega življa. Slovenija pri tem ni izjema.
PIRAN> O ohranjanju biotske raznovrstnosti v Jadranu so razpravljali udeleženci tretjega mednarodnega strokovnega srečanja, ki ga je priprvil ZVN.
Malomarni z morjem v Sloveniji
Posledica malomarnega ravnanja z morjem je izginjanje živalskih vrst, zmanjševanje biotske raznovrstnosti torej, ki ni tuja niti Sloveniji. V našem prostoru jo, tako Robert Turk, vodja piranske enote ZVN, ogrožata stanovanjska in turistična gradnja oziroma spreminjanje ožjega obalnega pasu, zaradi česar v Piranskem zalivu do Savudrijskega polotoka ni enega metra naravne obale.
Poleg tega se zaradi obilice materiala, najbrž izpustov, zmanjšuje količina svetlobe na morskem dnu. Pozejdonko, denimo, je mogoče najti na 50 metrih globine, pri nas se morski travniki končajo na osmih metrih.
Pomemben dejavnik je promet, tako blizu obale kot dlje od obrežja. “V Tržaški zaliv prihajajo plovila z ugrezom 15 metrov, toliko je tudi tipična globina zaliva. Z ladijskim vijakom orjejo po dnu neprimerno bolj kot pridnene mreže, za njimi ne ostane nič!” opozarja Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. “Ko govorimo o povečanju pretovora v pristaniščih, je treba pogledati, kaj se dogaja na morskem dnu, ki ni v domeni Luke Koper, ampak države. Znati bi morali omejiti promet plovil z večjim ugrezom, zmanjšati njihovo hitrost plovbe,” predlaga.
Politike zaščita morja še ne zanima
Toda omejevanje - ne v Sloveniji, ne drugod - ne prinaša političnih točk, zato v vrhu držav ni politične volje za zaščito morja.Udeleženci srečanja želijo zato spodbuditi izvajanje programa za zavarovana območja, ki so ga sprejele podpisnice Barcelonske konvencije.
Opredeliti nameravajo območja, ki bi sestavljala reprezentativno mrežo morskih zavarovanih območij v Jadranskem morju. “Prek njih želimo ohraniti vrste in življenjska okolja, da nam bo Jadran še naprej služil, kot nam je doslej,” pravi Turk.
Svoja priporočila bodo poslali vladam držav ob Jadranskem morju, Evropski komisiji, komisiji za varstvo Jadranskega morja in drugim, ki se ukvarjajo z varovanjem morja. Slednje namreč ni vprašanje posameznih držav, prav tako ne zadeva le živalskih in rastlinskih vrst. “Z izgubo biodiverzitete na globalni ravni izgubljamo mesto za obstoj človeške vrste,” je opozoril Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor.
Omejevanje razvoja
Malačič opozarja, da so zaščitena morska območja močno povezana s preostalim morskim prostorom. “Zato moramo omejevati razvoj tudi v nezaščitenih območjih, saj v nasprotnem uničimo zaščitena,” je prepričan. Upravitelji zaščitenih območjih bi morali po njegovem mnenju imeti odločujočo besedo pri vsakem novem posegu, kot so plinski terminali, naftne ploščadi, širitve pristanišč in ribiških dejavnosti, komunalni in rečni izpusti.
Turk opozarja, da zaščitenih območij ne bo nikoli dovolj, da bi v njih ohranili biodiverziteto. “Zato je pomembno ustrezno gospodarjenje z morskim prostorom. Slovenija je opredelila morje kot ekološko pomembno območje, istočasno pa z izjemo usmeritev, ki jih dajemo v zvezi s posegi v morje, dovoljenja zanje skoraj niso potrebna. Primer je to, kar se dogaja v Kopru ob stari semedelski cesti, kjer je legalno, dovoljeno, da se v morje vnaša 50.000 kubičnih metrov rečnega proda,” je povedal Turk.
NIVES KREBELJ
