Izrek sodbe v Haagu prekinili, eden od obsojencev naj bi spil strup

HAAG > Hrvaška tiskovna agencija Hina, ki je navajala vir blizu obsojenega generala, je poročala, da so ji potrdili, da je Praljak umrl v bolnišnici. Po neuradnih virih je o njegovi smrti poročalo tudi več drugih hrvaških medijev.

Praljak je izjavil, da je spil strup, potem ko je predsedujoči sodnemu senatu Carmel Agius povedal, da so mu v prizivnem postopku potrdili prvostopenjsko obsodbo na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Prizivno sodišče je razsodilo, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne, da je potekal mednarodni oboroženi spopad ob vpletenosti Hrvaške ter stanje okupacije, s tem pa zavrnil pritožbo obrambe, ki je zahtevalo oprostilno sodbo ali občutno znižanje kazni. S tem je pritrdilo, da je v BiH v letih 1993 in 1994 potekal spopad med HVO in vojsko BiH, ki so ga označili za mednarodni spopad. Potrdilo je tudi vlogo Hrvaške kot agresorja v BiH, tako kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH Tihomirju Blaškiću in Dariu Kordiću zaradi zločinov v osrednji BiH. Prizivni senat je tako pritrdil, da je obstajal skupen zločinski načrt pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana s ciljem vzpostavitve hrvaške entitete v BiH in njene priključitve Hrvaški z namenom vnovične združitve hrvaškega naroda. Pritrdilo je pritožbi obrambe in razsodilo, da je bilo uničenje starega mostu v Mostarju vojaško upravičeno dejanje. Na prvi stopnji je namreč sodišče presodilo, da je bil most v Mostarju sicer vojaški cilj, da pa njegovo uničenje ni bilo vojaško upravičeno dejanje, saj je bil glavni namen povzročitev psihične in fizične škode bošnjaškemu prebivalstvu vzhodnega dela Mostarja oziroma spodkopavanja njihove morale. Tožilstvo je pri tem izpostavilo obleganje vzhodnega dela Mostarja, v katerem je bilo takrat več kot 55.000 ljudi. Sodni senat je zavrnil tudi večino pritožb tožilstva, ki je zahtevalo višje zaporne kazni za obsojene. Med drugim je presodil, da bi na prvi stopnji sodišče moralo obravnavati tudi poveljniško odgovornost obtoženih, ne pa samo v okviru skupnega zločinskega načrta. Zavrnilo je izrek sodbe v točkah obtožnice, v katerih jih je sodišče na prvi stopnji oprostilo krivde.

"Nisem vojni zločinec in ne priznavam vaše sodbe," je dejal 72-letni bivši načelnik generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO), preden je primaknil k ustnicam temno rjavo stekleničko ter zatrdil, da je spil strup. V neposrednem prenosu dogodka ni bilo videti, je pa bilo slišati njegovo odvetnico, da je njen klient spil strup.

Iz vira blizu sodišču in prič v sodni dvorani se je izvedelo, da je Praljak spil tekočino neznane sestave. Po odločitvi sodišča stekleničke niso smeli odnesti iz sodne dvorane, za obsojenca pa so poklicali zdravniško pomoč. Helikopter, za katerega so sprva trdili, da so ga poklicali za obsojenca, nato ni pristal pred sodiščem.

Predstavnik sodišča je nato več kot uro po dogodku zbranim novinarjem potrdil, da je Praljak živ in da "prejema vso potrebno zdravstveno oskrbo". Hrvaška tiskovna agencija Hina je nato poročala, da je s haaškega sodišča odpeljalo reševalno vozilo, v katerem naj bi bil Praljak. Odpeljalo je v policijskem spremstvu.

Njegova odvetnica Nika Pinter je za Hino povedala, da nima podatkov o njegovem stanju. Po njenih navedbah naj bi se izrek kazni nadaljeval danes okoli 14. ure.

Pred tem je sodnik Agius v izreku sodbe sporočil, da so v prizivnem postopku, ki se je začel junija 2013, potekal pa marca letos, upoštevali del pritožb obrambe in tožilstva, da pa so kljub temu visoki civilni in vojaški predstavniki bosanskih Hrvatov "še naprej krivi za številne in težke zločine v BiH".

Sporočil je tudi, da je prizivni senat potrdil tudi prvostopenjski obsodbi bivšemu predsedniku vlade Herceg-Bosne Jadranku Prliću na 25 let zapora in bivšemu obrambnemu ministru Brunu Stojiću na 20 let.

Prizivni sodni senat mora izreči še pravnomočno sodbo bivšemu načelniku generalštaba HVO Milivoju Petkoviću ter bivšemu šefu vojaške policije Valentinu Ćoriću in šefu komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću.

Šesterica je bila na prvi stopnji 29. maja 2013 obsojena na skupno 111 let zapora. Spoznali so jih za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

Petković je bil obsojen na 20 let zapora, Ćorić na 16 let, Pušić pa na 10 let.