Izteka se Trumpov rok za mirovni dogovor z Iranom

Svet
, posodobljeno: 7. 04. 2026, 9:49

Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo dal iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oz. ponovno odprtje Hormuške ožine, se bo drevi po ameriškem času oz. v sredo ob 2. uri po srednjeevropskem času iztekel. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn.

WASHINGTON, NEW YORK • Donald Trump je v zadnjih dneh Iranu večkrat postavil ultimat za odprtje Hormuške ožine in zagrozil z uničujočimi posledicami, če tega ne bo storil. Hormuško ožino, ki je ključna pomorska pot za prevoz energentov iz Perzijskega zaliva, je Teheran po ameriško-izraelskih napadih na Iran praktično zaprl.

Ameriški predsednik je v petek napovedal napade na iranske mostove in elektrarne, če Teheran ne bo upošteval njegovega roka za odprtje Hormuške ožine. Grožnjo je ponovil še v nedeljo, ko je zapisal, da bo v "torek v Iranu dan elektrarn in mostov obenem". V ponedeljek pa je na novinarski konferenci ocenil, da ZDA lahko uničijo Iran v štirih urah.

Glede mirovnega sporazuma z Iranom je Trump v ponedeljek poudaril, da ga strani morata doseči in da mora biti sprejemljiv zanj. "Del tega sporazuma je tudi to, da želimo prost pretok nafte," je izpostavil.

Iranska vojska je že v soboto zvečer zavrnila Trumpov ultimat. Pomorske sile iranske revolucionarne garde pa so v nedeljo na družbenem omrežju X sporočile, da se razmere v ožini nikoli več ne bodo vrnile v prejšnje stanje, še zlasti ne za ZDA in Izrael.

Guterres svari pred napadi na iransko civilno infrastrukturo

ZDA in Izrael naj se vzdržita napadov na iranske elektrarne in drugo civilno infrastrukturo, saj bi takšni napadi kršili mednarodno pravo, je v ponedeljek pozval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Ob tem je Urad ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA) sporočil, da se humanitarne razmere v Iranu slabšajo.

Od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja do 30. marca je bilo v Iranu po podatkih OCHA ubitih več kot 2100 civilistov, več kot 27.900 ljudi pa je bilo poškodovanih. Napadi so povzročili motnje v delovanju osnovnih storitev, kot so oskrba z elektriko in vodo ter telekomunikacije, kar po oceni OCHA prav tako vodi v povečanje takojšnjih kot tudi dolgoročnih okoljskih in zdravstvenih tveganj.

"Tudi če bi bila določena civilna infrastruktura opredeljena kot vojaški cilj, bi mednarodno humanitarno pravo še vedno prepovedovalo napade nanjo, če bi bilo mogoče pričakovati, da bi ti povzročili prekomerno postransko škodo civilistom," je v izjavi v New Yorku dejal Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric. Dodal je, da je skrajni čas, da vpletene strani ustavijo konflikt, saj ni alternative mirnemu reševanju sporov.

Urad ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA) pa je v ponedeljek objavljenem poročilu izpostavil, da se humanitarne razmere v Iranu slabšajo. Pojasnil je, da je med 17. marcem in 3. aprilom močno naraslo število civilnih smrtnih žrtev ter da so bili napadeni letališča, bolnišnice, stanovanjske soseske, tržnice, šole, industrijska območja in območja kulturne dediščine.