Iztok Furlanič: “To je velik korak naprej”
“Trudil se bom, da bom res predsednik vseh. Kot pripadnik slovenske manjšine namreč še kako dobro vem, kako je, če ti večina vsiljuje svoje poglede in svoje vizije. Zato bom prav posebno pozornost namenil temu, da opozicija, ki ima manjšino v občinskem svetu, ne bo imela manj pravic od večinske koalicije,” zatrjuje 33-letni Iztok Furlanič iz Zveze levice, novi predsednik tržaške mestne skupščine.
> Postali ste prvi Slovenec na čelu tržaškega občinskega sveta. V več kot 150-letni zgodovini mesta še noben Slovenec ni sedel “tako blizu” župana v Trstu. Kako se počutite?
“Zelo sem zadovoljen, a se hkrati zavedam težavnosti te naloge. Upam, da ji bom kos.”
> Kakšne pristojnosti boste imeli kot predsednik občinskega sveta?
“Bolj kot za politično gre za institucionalno funkcijo. Predsednik ureja delo v občinskem svetu, vodi seje načelnikov skupin ter opravlja tudi vse protokolarne naloge, kot na primer udeležba na sprejemih, slovesnostih, pozdravni nagovori ... Ker pa ostajam tudi občinski svetnik, bom dejansko v dvojni vlogi, kar bo težko uskladiti, saj je občinski svetnik politična funkcija, kot predsednik pa moraš nujno biti 'super partes', nad vsem torej.”
> Desnosredinski svetniki so precej nasprotovali vaši izvolitvi ...
“Res je, na mojem mestu bi želeli raje videti koga drugega iz leve sredine. Po svoje je to logično, saj predstavnik izrazito leve opcije marsikomu ni po godu.”
> Kako komentirate dejstvo, da so vas označili za levičarskega skrajneža?
“Kot pripadnik Stranke komunistične prenove enostavno ne morem biti drugega kot levičar. Te oznake se nisem nikoli izogibal. Da pa sem skrajnež? Sam se nimam za skrajneža, za nekoga pa so moje ideje lahko tudi skrajne. Vsakemu puščam svobodo izražanja in misli, tako da če nekdo misli, da sem skrajnež, ga ne bom prepričeval v nasprotno.”
> Po izvolitvi ste spregovorili tudi v slovenščini in ... preživeli, če se lahko nekoliko pošalimo.
“Res je, svetnikom sem se za zaupanje zahvalil tudi v slovenščini in začuda ni prišlo do nobenih protestov s strani desne sredine. Pred nekaj leti bi zagotovo zagnali vik in krik, saj uporaba slovenščine še ni predvidena v statutu in pravilniku tržaškega občinskega sveta. Mislim, da je bil tudi v tem pogledu storjen velik korak naprej. Upam tudi, da bo v bodoče prišlo do tesnejšega sodelovanja med občinskima svetoma v Trstu in v Kopru. Dobro bi bilo premisliti o možnosti povezav, zlasti železniške, med obema mestoma. Menim tudi, da se mora Trst ozirati proti vzhodu, sicer bo ostal le nek privesek Italije na njenem vzhodu in ne bo imel veliko vpliva na vsedržavni ravni.”
PETRA VIDRIH