Jan Plestenjak: “Pišite in pojte v jeziku, v katerem bi nagovorili punco, ki jo prvič vidite”
Po dvojnem albumu in koncertni turneji Klasika se Jan Plestenjak ob izidu novega albuma Osebno znova vrača na slovenske glasbene odre, kjer bo s prenovljeno ekipo predstavil nov glasbeni material, ki ga na radijskih postajah že od začetka tega leta napoveduje prvi single Punca.
>Po dvojnem albumu in turneji Klasika se letošnjo pomlad znova vračate na sceno z novim izdelkom in vseslovensko koncertno karavano. Kaj jo bo zaznamovalo?
“Verjetno jo bodo najbolj zaznamovale nove pesmi s prihajajočega albuma in prenovljena zasedba glasbenikov, ki me spremlja na odru. Glede na zvok novih pesmi sem se odločil postaviti bolj kitarsko zasedbo in tako tudi moje starejše pesmi zvenijo sveže.”
NAGRADNA IGRA Veliki koncert Jana Plestenjaka v Novi Gorici Drage punce, žene in dame, naj vam za vaš dan zapoje Jan! - Podarjamo dve vstopnici za Janov koncert, ki bo 4. marca ob 20. uri v športni dvorani Osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Pravilno odgovorite na vprašanje Kateri je prvi single z Janove prihajajoče plošče? in odgovore pošljite na jan.pr.novagorica@gmail.com do vključno torka, 22. februarja. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki TV okna. Novogoriški koncert bo tudi dobrodelnega značaja, saj organizatorji po en evro od vsake prodane vstopnice namenjajo fundaciji Vrabček upanja za nakup opreme in pripomočkov na Oddelku invalidne mladine Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Stari Gori pri Novi Gorici.
>Še preden ste se podali na odre, pa ste vašim oboževalcem ponudili kar nekaj različnih možnosti sodelovanj (izbor pevke za pesem Soba 102 na valentinovih koncertih, snemanje videospota za pesem Punca … ). Ste sami pobudnik tovrstnih dejavnosti ali vas drugi povabijo k sodelovanju?
“Želel sem, da vdahnemo s sodelovanjem novih ustvarjalcev še eno dimenzijo tistemu, kar sem sam ustvaril. Prav nestrpno čakam kakšno vizualno interpretacijo pesmi Punca, ki jo bomo dobili preko natečaja s Siolom. Obenem pa skoraj čutim dolžnost, da iz pozicije, v kateri sem, dam možnost mladim ljudem, za katere so res težki časi, saj so jim skoraj vsa vrata zaprta.”
>Spremljevalna ekipa, ki bo nepogrešljiva na vaših koncertih, je delno spremenjena, kot smo je bili vajeni. Pogrešamo Rudija Bučarja in Nino Pušlar kot spremljevalna vokala, najdemo pa nekaj novih članov. Kako navadno sestavljate svojo ekipo?
“Kot sem že prej povedal, sem želel z novo zasedbo priti do še bolj bendovskega zvoka. Zato tudi nisem želel imeti 'speglanih' spremljevalnih vokalov, ampak bolj surove, obenem pa sem tudi Rudiju in Nini svetoval, da sta v svojih samostojnih projektih tako uspešna, da bi bilo bolje za njiju, da nista več v funkciji mojih spremljevalnih vokalov. Čas je za visoki let in verjamem, da jima bo uspel. Če bom kakorkoli lahko, jima bom z veseljem pomagal na njuni poti. Tokrat so v moji ekipi Tomi Purič, Anže Langus Petrovič, Žiga Stanonik, Zdenko Cotič in Martin Štibernik.”
>Nov album naj bi nosil naslov Osebno. Bo torej še bolj oseben kot vaši dosedanji izdelki?
“Z leti sem postal bolj pozoren opazovalec sebe in okolice. Kot ustvarjalec si kot val v morju počutja naroda. Osebno čutim, da je moja dolžnost odslikavati občutke, stanje duha in emocije kot neke vrste ogledalo, v katero se vsak izmed poslušalcev pogleda in interpretira po svoje. Zato tudi naslov Osebno - kot moje videnje in občutenje stanja let, v katerih sem ustvarjal teh deset pesmi za novi album.”
>Kljub temu, da bo, za razliko od Klasike, tokrat oder manj poln, so aranžmaji zelo pestri. So tudi aranžmaji vaše delo?
“Prihajajoči album je popolnoma avtorski, od glasbe, besedil, aranžmajev do produkcije.”
>Mastering pa ste tudi tokrat zaupali tujemu producentu? Kje in zakaj?
“Masretinge smo delali v Milanu, New Yorku in v Sloveniji. Moram priznati, da sem zelo vesel, da tokrat prvič čutim, da so tisti slovenski masteringi najboljši in jih bom verjetno tudi izbral za končni zvok albuma.”
>Tako za vaje kot komponiranje imate posebne “rituale” oziroma lokacije, ki vam dajejo navdih, inspiracijo. Kam se torej najraje “skrijete”, ko je čas za pripravo novega materiala in kakšni so tam vaši dnevi?
“Za ta album sem najel kmetijo v Goriških brdih, kjer smo z bendom preživeli nekaj kreativnih dni. Kemija med glasbeniki je zelo pomembna in se na koncu tudi sliši. Želel sem člane svoje ekipe odvrniti od vsakdana, ki včasih popolnoma ubije ustvarjalne emocije. Ob odličnem vinu, pršutu, med prelepimi briškimi griči pa je zgodba povsem drugačna. Na koncu je bilo vsem žal, da nismo posneli še dveh albumov, ker bi radi tam ostali … (smeh) Sicer pa je urnik ostal v bolj rock'n'roll stilu: ob 12. uri smo se prikobacali iz sob, do 14. ure smo se sestavili skupaj in začeli z igranjem, ki je trajalo približno do dveh zjutraj.”
>Na naši glasbeni sceni ste skoraj dvajset let. Če se ozrete nazaj, kako se je spreminjala in razvijala ter kako jo vidite danes?
“Kot pri vseh drugih scenah v Sloveniji je glavni problem ta, da nam manjka samozavednosti, ponosa in priznanja uspešnim. To je občutiti tudi pri mladih izvajalcih, ki jim je nekako nerodno peti in pisati pesmi v slovenskem jeziku. Kot da je bolj kul peti v angleščini … Kadar me kdo vpraša za nasvet v zvezi z besedili, jim vedno rečem, naj pišejo in pojejo v jeziku, v katerem bi nagovarjali dekle, ki ga prvič vidijo v klubu. Verjetno Slovenec ne bo pristopil k Slovenki in jo nagovoril v angleščini … Če pa že, pa bo verjetno zelo težko uspel pri tem. Sicer pa so časi težji kot pred dvajsetimi leti, ker je toliko medijev, da brez cenenega šoka zelo težko kdo vzbudi pozornosti. Mediji pa pravih talentov nočejo ali pa jih ne znajo prepoznavati in po večini iščejo instant vsebine.”
>Ali ste kdaj razmišljali, glede na vašo glasbeno izobrazbo in znanje, da bi postali profesionalni studijski glasbenik/kitarist?
“To v veliki meri že sem, saj skoraj vse kitarske zvoke na mojih izdelkih posnamem sam. Vsekakor pa mi je največji izziv pisanje pesmi in produciranje.”
ANA CUKIJATI
