Janšo bosta podprla, če se bodo uskladili

Svet
, posodobljeno:

Če bosta poslanca narodnih skupnosti s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, bosta na sobotnem glasovanju v državnem zboru podprla kandidata za mandatarja Janeza Janšo, je dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz.

Če bosta poslanca narodnih skupnosti s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, bosta na sobotnem glasovanju v državnem zboru podprla kandidata za mandatarja Janeza Janšo
Če bosta poslanca narodnih skupnosti s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, bosta na sobotnem glasovanju v državnem zboru podprla kandidata za mandatarja Janeza Janšo

LJUBLJANA>“V koalicijski pogodbi manjka manjšinski del. Smo se pa pogovarjali o zavezi koalicije do manjšinskih vprašanj in obveznosti. V zvezi s tem bo nastal dogovor med poslancema narodnih skupnosti in potencialno koalicijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti,” pravi Laszlo Göncz in dodaja, da naj bi dogovor sklenili do petka zvečer.

V pogovoru s strankami, ki bodo najverjetneje sestavljale novo vlado, je bil po besedah Göncza odnos do tega vprašanja oziroma do tistih stališč, ki sta jih skupaj s poslancem italijanske manjšine Robertom Battellijem pred dvema tednoma posredovala političnim strankam, zelo pozitiven. Stališča so se nanašala na odgovornost prihodnje koalicije glede ohranjanja in razvoja narodnih skupnosti.

“Nisva več jeziček na tehtnici”

Od tega, kaj bo zapisano v dogovoru, je odvisna njuna podpora Janezu Janši. “Namreč drugi pogoj je zdaj izpolnjen, saj obstaja večinska podpora političnih strank in midva nisva več jeziček na tehtnici,” je poudaril Göncz.

Koalicijska pogodba je sicer precej obširna, marsikaj zajema, in je usmerjena nedvomno v nekem slogu strategije izhoda iz krize, je prepričan. “V celoti verjetno nikomur ni po okusu, ampak menim, da so v koalicijski pogodbi zajeta vsa tista vprašanja, ki bodo za koalicijo in državo pomembna,” sklene Göncz.

Število ministrstev bodo znižali na enajst

Koalicijske partnerice SDS, Lista Virant, Desus, SLS in NSi želijo število ministrstev zmanjšati s sedanjih petnajst na enajst. Državni zbor bo novelo zakona o vladi, s katero bi določili ministrstva, na njihovo zahtevo na izredni seji obravnaval že v četrtek, saj si želijo, da bi postopki oblikovanja nove vladi stekli čim prej.

Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za finance naj bi prevzelo še pristojnost za koordinacijo strukturnih reform, ministrstvo za notranje zadeve pa pristojnost za državno tožilstvo.

Pravosodje in javna uprava bosta združeni v eno ministrstvo

Nameravajo pa združiti nekatera ministrstva in vsebinsko povezana področja. Namesto ločenih ministrstev za pravosodje in za javno upravo naj bi dobili eno ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

V novem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naj bi združili ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo in jima pridružili še področje visokega šolstva in znanosti, ki sedaj sodi pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

To ministrstvo namreč ni več predvideno, njegov drugi del, področje visoke tehnologije in razvoja, pa naj bi združili z ministrstvom za gospodarstvo v novo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Promet in prostor pod enim ministrstvom

Iz sedanjega ministrstva za okolje in prostor naj bi delovno področje prostora združili z ministrstvom za promet v novo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Področje okolja pa bi skupaj s sedanjim ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter službo za podnebne spremembe sodilo v okvir novega ministrstva za kmetijstvo in okolje.

V koalicijski pogodbi ni navedenega ministrstva brez listnice za Slovence po svetu, ki naj bi ga vodila predsednica NSi Ljudmila Novak.

STA