Japonski cesar Akihito se po 30 letih odpoveduje prestolu

TOKIO > 85-letni Akihito se bo v torek na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu po 30-letnem vladanju odrekel prestolu krizantem. Obred v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, bo trajal le deset minut. To bo prva abdikacija na Japonskem od leta 1817, ko je odstopil cesar Kokaku.

Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni.

Slovesnosti v cesarski palači se bo udeležilo približno 300 ljudi, med njimi premier Shinzo Abe in ministri v njegovi vladi. Po napovedih bo premier odhajajočemu cesarju izrazil hvaležnost.

Dan kasneje, v sredo, bo še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut, ženske članice cesarske družine pa se ga ne smejo udeležiti.

“Poskušal sem imeti različne izmenjave z javnostjo, da bi primerno začutil, kaj lahko cesarski dvor naredi zanjo,” je na februarski novinarski konferenci dejal Naruhito. Po njegovih besedah so tovrstne izmenjave pomemben steber njegove vloge in, kot je napovedal, bo s tem nadaljeval tudi, ko bo postal vladar.

Japonska javnost bo imela priložnost za srečanje z novim cesarjem, njegovo soprogo cesarico Masako in drugimi člani cesarske družine 4. maja, ko bodo stopili na balkon cesarske palače. Cesar Akihito in cesarica Michiko, ki bosta po abdikaciji postala zaslužni cesar in zaslužna cesarica, se po pričakovanjih tega dogodka ne bosta udeležila.

Z ustoličenjem novega cesarja se za deželo vzhajajočega sonca začenja novo obdobje. Vlada je mesec dni pred menjavo na prestolu sporočila, da bo to obdobje imenovano Reiwa. Akihitovo obdobje se je imenovalo Heisei.

Beseda Reiwa je sestavljena iz dveh japonskih pismenk kanjijev - rei, ki pomeni lep, in wa, ki pomeni harmonija. Kot so sporočili z japonskega veleposlaništva v Ljubljani, je ime obdobja prvič v zgodovini vzeto iz starodavnega japonskega vira, in sicer iz najstarejše znane antologije japonske poezije Manyoshu, stare prek 1200 let.

Prva tuja gosta, ki bosta na državniškem obisku na Japonskem po ustoličenju novega cesarja, bosta konec maja ameriški predsednik Donald Trump in njegova soproga Melania. Konec oktobra bo potekala še uradna slovesnost ob nastopu Naruhita, na katero bodo povabili 2500 gostov iz Japonske in tujine.

Cesar Akihito je avgusta 2016 šokiral državljane, ko je nakazal, da se želi umakniti s prestola. V videosporočilu je izrazil zaskrbljenost, da zaradi visoke starosti in šibkega zdravja ne bo več mogel opravljati svojih dolžnosti.

Glede na to, da cesar nima nobene politične moči, ni mogel neposredno odločati o abdikaciji. Zato je japonski parlament junija 2017 sprejel poseben zakon, ki mu je omogočil odstop.

Japonska je bila ob začetku Akihitove vladavine globalna visokotehnološka sila, zdaj pa se sooča s stagnirajočim gospodarstvom, starajočim se prebivalstvom in pomanjkanjem delovne sile, njen primat na tehnološkem področju pa ogrožata sosedi Kitajska in Južna Koreja.

Otoška država je v Akihitovem obdobju doživela vrsto naravnih nesreč in najhujšo jedrsko katastrofo po nesreči v Černobilu leta 1986. Leta 1995 je potres z magnitudo 7,3 razdejal mesto Kobe, umrlo je več kot 6400 ljudi. Leta 2011 je severovzhod Japonske prizadel potres z magnitudo 9, ki je sprožil ogromen cunami. Umrlo je okoli 18.500 ljudi, popotresni valovi pa so uničili jedrsko elektrarno v Fukushimi.