Jašovič: Mercator bomo prodali

PORTOROŽ>Božo Jašovič je najprej pojasnil, da jim nihče ni rekel, da je treba Mercator prodati, ampak so to sami ugotovili in to razglašajo že dve leti. Nato pa na vprašanje, kdo jim je rekel, da Mercatorja ne smejo prodati, ni želel odgovoriti, ker da je to nepomembno. "Mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo," je nadaljeval.

Ob tem je izpostavil problem nelikvidnosti trga in slabe cene, ki bi jo ob prodaji iztržili. "Zato se mučimo, da bi z neko premijo, z večinskim paketom vendarle dobili čim več nazaj," je še pojasnil prvi mož NLB.

Problematično je zaupanje trgu

Na današnji okrogli mizi so se sicer predsedniki uprav štirih slovenskih bank strinjali, da se bodo obrestne mere bančnih kreditov v prihodnje povišale, to pa predvsem zato, ker krediti presegajo depozite. Hkrati so priznali, da se je v obdobju pred izbruhom krize kredite odobravalo na preveč lahkoten način.

Tako je predsednik uprave Unicredit Bank France Arhar opozoril, da bo vpliv ukrepov Evropske centralne banke na višino obrestnih mer nepomemben, saj gre predvsem za vprašanje zaupanja na trgu.

Da je ključ problema v tem, da imajo slovenske banke več kreditov kot pa zbranih depozitov, pa je poudaril Jašovič.

Čeprav so se sogovorniki strinjali, da se bodo obrestne mere zvišale, nihče ni želel tvegati konkretnih številk. Je pa predsednik uprave Abanke Vipa Jože Lenič zato napovedal, da obrestna mera ne bo za vse enaka, ampak se bo diferencirala.

Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič pa je opozoril, da že zdaj plačujemo povprečno za dva odstotka višjo obrestno mero na depozite kot sosednji Avstrija in Italija.

V Sloveniji še vlada občutek “družbene lastnine”

Sicer so udeleženci okrogle mize priznali, da je trenutno stanje v dobršni meri tudi posledica napak pri odobritvi kreditov. Tako se je denimo uporabljalo kratkoročne kredite za financiranje investicij, je navedel Arhar. Po njegovem mnenju vse izvira iz pomanjkanja odgovornosti, ki pa izhaja iz lastnine. V Sloveniji še vedno vlada občutek neke "družbene lastnine", je še ugotavljal.

Dodatno težavo po besedah Jašoviča predstavlja pravosodje. Zdaj namreč na trgu nepremičnin lahko mineta tudi dve leti, da pride od izvršbe do prve licitacije.

Na ležernost pri odobravanju kreditov je opozoriltudi Lenič z besedami, da so se zdaj vrnili časi, ko je treba napisati elaborate in jih predstavljati bankam, da dobiš kredit. Tega v nekem obdobju namreč ni bilo treba početi.

Denarja za projekte je še nekaj

Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite. V NLB so mnoge vloge zavrnili zato, ker so bili projekti slabi, v marsikaterem primeru pa se vlagatelj sam ni strinjal s pogoji kredita, je navedel Jašovič.

Po njegovih besedah je denarja, ki ga lahko dolgoročno vložimo v dobre projekte, sicer še dovolj, vendar neke večje kreditne rasti banke ne bi mogli vzdrževati.

Kovačič pa je ob tem opozoril, da se je prej "vse financiralo na kredit", zaradi česar je slovensko gospodarstvo zdaj preveč zadolženo.

STA