Javni promet v Italiji bo v petek zajela stavka

RIM> V Rimu bo mestni promet ohromljen že danes, medtem ko je splošna stavka po celi državi napovedana za petek. V železniškem prometu se bo začela danes ob 21. uri in bo trajala 24 ur.

Dve tretjini vlakov bosta vseeno vozili

Med tem časom bo sicer redno vozilo dve tretjini vlakov na daljših razdaljah, tudi mednarodnih vlakov, medtem ko bodo v regionalnem prometu zagotavljali le nujne storitve v času prometnih konic med 6. in 9. uro dopoldne ter 18. in 21. uro zvečer. Kljub stavki bodo zagotavljali redne prevoze med Rimom in letališčem Fiumicino.

Splošna stavka v javnem prometu bo Italijo zajela sredi vala nezadovoljstva z vodenjem države, ki ga je poleg korupcijskih škandalov v vrhu vladajoče koalicije podkrepil še varčevalni paket. Slednji, ne le po mnenju opozicije, ampak tudi po ocenah iz industrije in navadnih državljanov, povsem zanemarja varčevanje politikov.

Doplačila za zdravstvo, davek na nepremičnine ...

Poleg doplačila zdravstvenih storitev in ukinitve mnogih davčnih olajšav, naj bi gospodinjstva po novem plačevala tudi davek na vrednost svoje prve stanovanjske nepremičnine. Gre za dajatev, ki je bila odpravljena pred desetimi leti in je v opoziciji sprožila ostra nasprotovanja, poroča časnik La Repubblica.

Po njihovih podatkih bo dajatev veljala za 24 milijonov Italijanov. Lastnik srednje velikega stanovanja v Rimu, s 50.000 evri letnega dohodka, naj bi plačal dobrih 80 evrov letno, v Milanu slabih 80 evrov, na jugu države, v Palermu pa slabih 40 evrov. Čeprav gre za razmeroma majhne obremenitve, naj bi že zaradi varčevalnega paketa v dveh letih povprečno italijansko gospodinjstvo bilo ob približno 1000 evrov.

Vlada v petek o ustavnih spremembah

Da je Italija minuli konec tedna na spletnem socialnem omrežju dobila neke vrste Juliana Assangea, ki razkriva privilegije poslancev, zato ni nenavadno. V zgolj nekaj dneh se je anonimnemu nekdanjemu zaposlenemu v parlamentu pridružilo prek 300.000 ljudi.

Berlusconijeva vlada bo sicer v petek obravnavala predlog ustavnih sprememb, po katerih bi število poslancev skrčili s 630 na 250, število senatorjev pa s 315 na 250, pri čemer bi senat po novem imel možnost odločanja le v primerih najpomembnejših zakonov. Hkrati se obetajo še nekatere spremembe, ki naj bi zmanjšale stroške in pospešile sprejemanje zakonov.

STA