Jedrska vojna je še daleč - a bliže, kot je bila
Beseda “jedrsko” se v minulih dveh tednih pojavlja vse pogosteje . Ključno vprašanje je, koliko resnice je v špekulacijah, da bi Rusija v Ukrajini lahko v resnici uporabila jedrsko orožje. Rusija vse skupaj označuje za zahodno propagando, obramboslovec Iztok Prezelj pa svari, da te nevarnosti ne gre podcenjevati.
RUSIJA, UKRAJINA Da je uporaba jedrskega orožja ena od možnosti, opozarja ukaz Vladimirja Putina minulo nedeljo, ko je ukazal zvišanje stopnje pripravljenosti “odvračalnih jedrskih sil”. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer v četrtek skušal miriti ozračje, češ, da gre za zahodno propagando, ki ima za cilj stopnjevati pritisk na Rusijo. A vendar je posvaril: “Če bo Zahod proti nam sprožil dejansko vojno, bi morali tisti, ki kujejo takšne načrte, razmisliti o tem, in po mojem mnenju o tem že razmišljajo”.
Ruska zagotovila se v zvezi z vojnimi načrti v zadnjem obdobju sicer niso izkazala za najbolj verodostojna, do zadnjega je Vladimir Putin med drugim zagotavljal, da ne bo prišlo do invazije na Ukrajino.
Rusija je najbolje jedrsko oborožena država na svetu
Na svetu je devet držav, ki imajo jedrsko orožje. Daleč največ, 5977, jih ima Rusija. Sledijo ZDA s 5943, Kitajska (350), Francija (290), Velika Britanija (225), Pakistan (165), Indija (160), Izrael (90) in Severna Koreja (20). Obstaja več vrst raket, na katere pritrdijo jedrske glave. Najbolj nevarne so medcelinske balistične rakete, ki imajo doseg nekaj tisoč kilometrov, kar pomeni, da je z njimi mogoče napasti tudi cilje na drugem kontinentu. Obstajajo tudi rakete z jedrskimi konicami, ki jih je mogoče izstreljevati s podmornic.
Že desetletja svet ni bil tako blizu totalnemu spopadu
“Če bi oblikovali štiristopenjsko lestvico verjetnosti uporabe jedrskega orožja, ki bi šla od 'nič' preko 'majhna' in 'srednja' do 'velika', smo po mojem trenutno ne robu srednje verjetnosti,” opozarja obramboslovec, strokovnjak za področji nacionalne in mednarodne varnosti, Iztok Prezelj s FDV. “Dokler bo jedrsko orožje na voljo,” pravi, “bo nevarnost njegove uporabe obstajala. Previdnost pri tem narekuje spoznanje še iz časa hladne vojne, ko je svet ugotovil, da jedrski spopad vodi v uničenje sveta, kar pa ni v nikogaršnjem interesu.”
Razprava, ki smo ji priča, je torej zelo skrajna, v novejši zgodovini je bil svet tako blizu jedrskemu spopadu le še v zgodnjih šestdesetih letih, ko se je zahod zavedel, da je Sovjetska zveza svoje rakete že namestila na Kubi, od koder je do ozemlja ZDA le nekaj deset milj. “Putin je z vstopom na ukrajinsko ozemlje potegnil ekstremno potezo,” pravi Prezelj, “a tudi sankcije proti Rusiji so bile v obsegu, kakršnemu še nismo bili priča. To, da Evropska unija povsem odkrito sporoča, da bo kupovala orožje in ga pošiljala na pomoč v Ukrajino, je nekaj, čemur še nismo bili priča.”
Povpraševanje po “protijedrskih” tabletah
Pojavljanje razmislekov o jedrskem spopadu so že začutili tudi v lekarnah. V Lekarni Ljubljana so tako za STA pojasnili, da so imeli nekaj vprašanj glede tablet s kalijevim jodidom. Tablete se uporabljajo za zaščito ščitnice pred radioaktivnim jodom. V primeru jedrske nesreče se lahko v okolje sprosti radioaktivni jod, ki v človeško telo vstopi z vdihavanjem, hrano in vodo. Radioaktivni jod se nabira v ščitnici in jo lahko poškoduje ali povzroči rak ščitnice. Če pa oseba pred vnosom radioaktivnega joda zaužije tableto neradioaktivnega kalijevega jodida, se ščitnica zasiči z neradioaktivnim jodom, dodatne količine joda pa se izločijo iz telesa. Stroka opozarja, da je “preventivno” jemanje omenjenih tablet škodljivo za zdravje.
Ruska vojska je zasedla ukrajinsko jedrsko elektrarno
In kot bi govorjenje o možnem jedrskem spopadu ne zadostovalo, so včeraj ruske sile v svojem napredovanju zasedle največjo jedrsko elektrarno v Evropi Zaporožje. Po silovitem ruskem obstreljevanju je v eni od stavb elektrarne v noči na petek prišlo celo do požara. Gasilcem je proti jutru ogenj uspelo pogasiti, človeških žrtev ni bilo, prav tako po zagotovilih ukrajinske agencije za jedrsko energijo ni bilo radioaktivnega sevanja. Zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo. Da dogodek ni imel vpliva na Slovenijo, so sporočili tudi iz slovenske uprave za jedrsko varnost.
Iztok Prezelj
obramboslovec
“Dokler bo jedrsko orožje na voljo, bo nevarnost njegove uporabe obstajala. Previdnost pri tem narekuje spoznanje še iz časa hladne vojne, ko je svet ugotovil, da jedrski spopad vodi v uničenje sveta, kar pa ni v nikogaršnjem interesu.”
Obstreljevanje, požar in zasedba ukrajinske nuklearke je bilo brez vpliva na Slovenijo, so sporočili iz slovenske uprave za jedrsko varnost.
