Jesen razuzdanega razgrajača

Lennon pa se je sunkoma vrgel na tla in jel divje poljubljati njegove kavbojske škornje, žebrajoč: “Hvala ti, Killer, da si mi pokazal rokenrol!” Pač, beatlomanija malo drugače. Škornji so se skušali izviti, veliki vzornik je v zadregi mencal: “No, no, sine, tole pa res ni potrebno.”

Kdo bi tistega dne rekel, da bomo leta gospodovega 2010 obhajali trideseto obletnico žalostnega slovesa od Lennona, ki si je drznil sanjati o miru, in v živo poslušali petinsedemdesetletnega Lewisa, utemeljitelja klavirskega rokenrola, samouničujočega čudežnega dečka, ki je skozi življenje vratolomno dirjal med javnimi škandali in osebnimi tragedijami, svoja pota pa vse prevečkrat sklenil v obcestnem jarku?

Radoživi mati in hči

Za zgodovino popularne kulture količkaj dovzetnega obiskovalca je prejšnji četrtek v avstrijskem Gradcu zaščemelo že, ko je na vhodnih vratih dvorane Kammersäle uzrl plakate z njegovo podobo, ga prijetno zmrazilo, ko si je skozi preddverje utiral pot med pobi in dečvami, pobeglimi naravnost iz filma Briljantina, in ga v trebuh močno sunilo, ko je na odru ugledal črni klavir. Pripravljen, da po njem zaplešejo slavni prsti.

A najprej so zaplesali drugi prsti, dasi iz iste familije. Zabavo je odprla pevčeva mlajša sestra Linda Gail Lewis (1947). Da bi bilo druženje še bolj družinsko, je poskrbela spremljevalna pevka v njenem bendu - Lindina hči in Jerryjeva nečakinja Annie Marie Dolan. Radoživi mati in hči sta urno nizali klasike I'm Ready, Big Black Cadillac, Blue Suede Shoes, Good Golly Miss Molly, Old Black Joe, Let's Have the Party, Shake Rattle and Roll in tako naprej in nazaj, dodobra razgreli dvorano, ki so jo napolnili mladi in mladi zgolj po srcu, domačini in prišleki od drugod, tudi nadpovprečno številni Slovenci. Bi tudi zaplesali, bi, a kaj ko so bili prikovani na sedišča. Pri klasiki, jazzu in take sorte godbah to še gre, pri rokenrolu pa sedenje sodi med smrtne grehe. Amen.

ANDRAŽ GOMBAČ

Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.