Jezdeci apokalipse imajo vrhunec sezone
Feliks Wieser, konec sedemdesetih in v osemdesetih letih predsednik ene od obeh krovnih organizacij koroških Slovencev v Avstriji, Zveze slovenskih organizacij, je prepričan, da smo trenutno v matični državi glede razmer v državi preveč črnogledi, da pa se nad lastno usodo tudi preveč jamra na Koroškem. Stvari je po njegovem mnenju treba vzeti v svoje roke.
> Skoraj dvajset let ste bili na avstrijskem Koroškem aktivni v politiki. Pravzaprav vas nikoli ni nehala zanimati, čeprav ste šli med poslovneže. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar lahko pričakuje narodna manjšina od matičnega naroda in kaj bi lahko imel matični narod od manjšine?
“Naj vas dopolnim, nikoli nisem bil aktiven v strankarski politiki, temveč sem skupaj s kolegi in prijatelji pomagal aktivno reševati politične, gospodarske, kulturne, športne in druge zadeve slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Skoraj ves ta čas sem bil zaposlen v gospodarstvu, ki je tudi del družbenopolitičnega dogajanja. Od države matičnega naroda seveda pričakujemo, da se bodo ona sama, parlament, vlada in stranke glede manjšine obnašali državniško. Državniško pa pomeni, da manjšinska vprašanja ne smejo in ne morejo biti stvar strankarskih in ideoloških konfliktov. To je nekoč zelo jasno demonstriral avstrijski tako imenovani 'rdeči socialdemokratski' kancler Kreisky, ki je dosledno in uspešno podpiral, če naj se po domače izrazim, 'črne' južne Tirolce. Pričakujemo tudi, da na podlagi dobrih sosedskih odnosov z Avstrijo Slovenija uspešno pomaga pri reševanju konkretnih odprtih vprašanj. Koroški Slovenci smo del koroške in avstrijske družbe, več tisoč maturantov in študentov iz naših vrst uspešno opravlja različna dela v prostoru Alpe-Jadran in širše v Evropi. Za zdaj pa Slovenija ni pokazala kdove kako velikega interesa pri sodelovanju s tem velikim potencialom. Seveda upam, da se bo to v prihodnje spremenilo, saj predstavlja avstrijski trg zelo pomemben potencial za slovensko gospodarstvo, ki zagotovo še ni v zadostni meri izkoriščen.”
Feliks Wieser je doma iz Slovenjega Plajberka v Rožu. V začetku sedemdesetih let je študiral v Ljubljani in leta 1975 diplomiral iz agronomije na ljubljanski biotehniški fakulteti. Sodeloval je v študentskem gibanju v Ljubljani in bil vseskozi povezan z mladinskim in študentskim gibanjem na Koroškem. Skoraj dve desetletji je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij na avstrijskem Koroškem. Danes uspešno vodi svoje podjetje Drava Trading v Celovcu.
> Nezanemarljivo je intelektualno povezovanje. Je tega pretoka med matico in manjšino dovolj?
“Intelektualnega povezovanja med matico in manjšino je verjetno več, kot ga javnost, tako medijska kot ostala, zaznava. Seveda se moramo zavedati, da bo te izmenjave več, če jo bomo načrtno spodbujali, saj mlada generacija potrebuje odprta okna v svet in ji zaplankanost nesporno škoduje.”
> Kaj bi narod brez ekonomske moči. Rekli ste, da se gospodarsko ne povezujemo dovolj?
“Alpsko-jadranski prostor je skupen gospodarski prostor, v katerem se kot subjekti pojavljajo podjetja in posamezniki, ki med seboj tekmujejo in uresničujejo svoje ekonomske in druge interese. Slovenska gospodarska zveza in skupina bank in posojilnic z Zvezo bank na čelu razvijajo skupaj z drugimi gospodarskimi družbami v tem prostoru veliko aktivnosti. Res pa je, da je v bodoče na tem področju potreben načrtnejši pristop za širše vključevanje gospodarstva.”
>Zagotovo so stiki, ki jih ljudje, zlasti mladi, navežemo med seboj, zelo pomembni. Zdi se mi, pa me popravite, če se motim, da maturant pri nas komaj še ve, da obstajajo Slovenci na Koroškem, in da do tega nima več nobenega odnosa.
“Mlada generacija komunicira dandanes s sodobnimi elektronskimi mediji in pogosto 'ta stari sistemi' tem procesom niti ne sledijo več. Ko smo pri Zvezi bank pred tedni organizirali dobrodelni koncert za poplavljence v Sloveniji znane slovenske skupine Perpetuum jazzile v Celovcu, je bila udeležba mladih izredno velika. Obveščanje in komunikacija pa sta potekala prek elektronskih medijev. In znova se mi je potrdilo, da mladi pozorno spremljajo dogajanja, ki jih zanimajo. Menim, da tradicionalna sredstva javnega obveščanja v Sloveniji ne kažejo prave slike o dogajanju na Koroškem in s tem ob politiki bistveno prispevajo, da je védenje o manjšini slabo, negativno ali pa da ga sploh ni.”
>Sami ste si veliko prizadevali, da bi imeli mladi z obeh strani meje stike. Zakaj so se te aktivnosti sfižile?
“Kontaktov med mladimi z obeh strani meje je več, kot mislimo, in več, kot jih zaznavamo. Aktivnosti na tem področju se morajo nadaljevati, vem pa, da je med srednješolci precej kontaktov, aktivnosti so tudi na področju kmetijstva in drugje.”
> Sama pogrešam Koroške kulturne dneve, ki so bili nekoč v Celovcu. Kaj jih je odneslo?
“Resnično ne bi mogel povedati, zakaj je odneslo Koroške kulturne dneve. Res pa je, da nam vsem skupaj manjka vsakoletni 'brainstorming', ki bi opozarjal na probleme in nakazoval vizije ne samo sodelovanja med manjšino in matico, temveč analiziral dogajanja v prostoru, kjer živimo, saj je treba povedati, da smo z vidika globalizacije vsi skupaj manjšina.”
>Se vam zdi razmišljanje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru obujanje mrliča?
“Slovenski kulturni prostor je dejstvo, saj v naselitvenem prostoru Slovencev gojimo slovenski jezik, kulturo, delujejo vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom, prirejajo se neštete kulturne prireditve, ki potekajo v slovenskem jeziku, in še vrsta drugih prireditev, športnih, planinskih, lovskih itd. Vselej pa je treba imeti v mislih tudi to, da na naselitvenem območju koroških Slovencev ne živimo samo Slovenci, temveč tudi nemško govoreči. Zato poteka vedno več prireditev v obeh jezikih, in zato potrebujemo tudi nove koncepte sožitja, sodelovanja, medsebojnega povezovanja, seveda na podlagi krepitve in enakopravnosti slovenskega jezika. Prav zaradi tega so dvojezični napisi tako pomembni, ker dajejo manjšini in večini vsak dan vedeti, da sta v tem okolju doma dva jezika, dve kulturi, dva naroda in da je vsak poskus, da bi eno kulturo izrinili, povezan s konflikti in napetostmi, ki pa v končni fazi škodujejo vsem in zapirajo pot uspešnega razvoja tega območja.”
> Smo v Sloveniji po vašem preveč črnogledi?
“Jezdeci apokalipse imajo trenutno v Sloveniji vrhunec sezone, saj napoveduje bankrot in propad države, če ne celo naroda. Gospodarska in z njo družbenopolitična kriza je hudo udarila tudi pri sosedih - Madžarska, Hrvaška, Italija. V Avstriji je lansko leto propadlo 2000 gradbenih firm, pa tega povprečen državljan niti ne ve. Sanje Slovencev, da v kapitalizmu ne bo več treba delati za 800 ali 1000 evrov in da se bo blagostanje rojevalo na borzi in v finančnih skladih, so se morale razbliniti, ker so bile v resnici fatamorgana. V Avstriji podjetniki že zdavnaj vedo, da je nudenje storitev in blaga brez garantiranega plačila rizično in da ti, potem ko pride do zloma, nihče ne bo pomagal - razen 'ta velikim'. To, samo po sebi umevno, čeprav za marsikoga brutalno spoznanje, se mora šele uveljaviti. SDK-ja ni več. Kapitalizem je brutalna zadeva! Ali si uspešen ali pa si na obrobju in ti mora pomagati država, ki pa tudi ni tako bogata, da bi lahko kar naprej dajala.”
>Vam se torej zdi, da preveč jamramo?
“Nehati bomo morali jamrati in kriviti druge, sami smo svoje sreče kovači. Geografska lega Slovenije je edinstvena, Slovenci obvladamo v tem delu Evrope največ tujih jezikov - po sili zgodovinskih razmer. Regiji, v kateri živimo, moramo nuditi najboljše storitve, in to na vseh področjih. Vlagati moramo v učenje in znanje, se učiti jezikov sosedov - vseh. Tudi hrvaščine in srbščine, nemščine in italijanščine in postati najboljši v tem prostoru. Civilna družba se mora odlepiti od političnih strank in biti korektiv v družbenopolitičnem dogajanju. In navsezadnje, tudi Slovenci na Koroškem moramo nehati jamrati. Povezati se moramo s pravimi demokrati v deželi in regiji, in se ne iti politične elite, ker to nismo in tudi naslednjih 50 let še ne bomo! Nekoč smo to že znali (v osemdesetih letih, na primer) biti inovativni in prodorni, pridobivati zaveznike in verjeti v svoje sposobnosti.”
MAJDA SUŠA