Juncker: Jaz sestavljam komisijo

BRUSELJ > Jean-Claude Juncker je dejal, da je o tem govoril s prihajajočim premierjem Mirom Cerarjem in ta mu je na koncu “dal proste roke”.

Kmalu po objavi razdelitve resorjev v novi komisiji je Juncker malo po poldnevu v Bruslju stopil pred novinarje. Alenko Bratušek je pri tem omenil kot eno od sedmih podpredsednikov oziroma podpredsednic nove komisije, pristojno za energetsko unijo, posebnega komentarja pa ji ni namenil.

Se pa Bratuškovi, ki je za mnoge sporna izbira, Juncker ni mogel izogniti, ko so prišla na vrsto novinarska vprašanja. Eden od novinarjev mu je namreč na novinarski konferenci zastavil vprašanje, zakaj je sprejel tveganje, ki ga s seboj prinaša njena vključitev v komisarsko ekipo - glede na to da ne uživa podpore prihajajoče slovenske vlade.

Juncker je odgovoril, da je o tem govoril z odhajajočo slovensko vlado, a tudi s prihajajočim slovenskim premierjem. Cerar je po besedah Junckerja na koncu razumel, da v komisiji potrebuje po eni strani liberalce in po drugi strani ženske, zato mu je “dal proste roke”, da sam izbere s seznama treh kandidatov, ki so mu ga pred tem posredovali iz Ljubljane.

Kot je še dejal Juncker, je seveda normalno in je tudi pričakoval, da bodo glede določenih komisarjev in razdelitve resorjev obstajali pomisleki in da ne bo vsak njegov predlog sprejet z navdušenjem.

Za vse podpredsednike je sicer na novinarski konferenci izpostavil, da so izredno izkušeni in sposobni posamezniki, ki bodo vodili komisarsko ekipo ter uresničevali njene glavne prioritete. Označil jih je kot nekakšne “koordinatorje, vodje ekipe, kapetane” in ne kot nadzornike ali “prvorazredne” komisarje, kot jih poenostavljeno predstavljajo nekateri.

Juncker: Jaz sestavljam komisijo

Po novinarski konferenci je Juncker o Bratuškovi še ločeno spregovoril za slovenske novinarje v Bruslju. Kot je ponovil, je “pozorno prisluhnil” različnim sporočilom iz Slovenije, a v komisiji je pač želel čim več nekdanjih premierjev in čim več žensk, tudi na podpredsedniških položajih. Ne glede na vse je tako Juncker “zadovoljen s sprejeto odločitvijo”.

Na vprašanje, kakšno ceno bi z vidika resorja morala plačati Slovenija, če bi se prihajajoča vlada vendarle odločila za novega komisarskega kandidata, je Juncker ponovil, da je v stikih s Cerarjem in je z njim podrobno govoril o oblikovanju komisije, a obenem nedvoumno dodal: “Jaz sestavljam komisijo. Jaz. In sprejel sem svojo odločitev.”

Glede tega, kaj bi sledilo, če bi se protikorupcijska komisija odločila ukrepati proti Bratuškovi, Juncker ni želel ugibati. “To ni nekaj, s čimer se bom moral jaz ukvarjati. Ta odločitev mora biti sprejeta v Sloveniji in tega mi ni treba komentirati,” je dejal.

Podobno je bil redkobeseden pri vprašanju, ali se boji težav pri zaslišanjih in potrjevanju komisarskih kandidatov v Evropskem parlamentu: “To je zadeva Evropskega parlamenta. Ni na meni, da dajem javne nasvete Evropskemu parlamentu. Parlament je dovolj zrel, da to zadevo ustrezno opravi.”

Je pa novi predsednik komisije zatrdil, da se Sloveniji zaradi zapletov z Bratuškovo ni treba bati kakšnih povračilnih ukrepov iz Bruslja. “Zakaj bi naj bilo slovensko javno mnenje kaznovano s strani Evropske komisije ali Evropske unije? Slovenija je pomembna članica (...) Sem tesen prijatelj Slovenije. Nič od tega, česar se morda bojite, se ne bo zgodilo,” je dejal.

Glede nalog in pristojnosti nove podpredsednice komisije za energetsko unijo je pojasnil, da bo morala ta usklajevati delo vseh tistih komisarjev, ki bodo kakorkoli sodelovali pri vzpostavljanju resnične energetske unije EU. Kot je poudaril, je ta unija “bistvenega pomena” za EU.

Odziv evropskih poslancev iz Slovenije

Evropski poslanci iz Slovenije so sestavo prihodnje Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja danes ocenili bolj ali manj zadržano, nekateri pa so tudi zadovoljni. Manj pa so zadovoljni nad komisarsko kandidatko iz Slovenije Alenko Bratušek. Člani Evropske ljudske stranke (EPP) so glede tega vidno razočarani.

Milan Zver (SDS/EPP) je na današnji seji EPP v Bruslju v uvodnem poročilu o političnih razmerah v Sloveniji kolegom iz drugih članic EU izpostavil, da je odhajajoča slovenska premierka Bratuškova “čas od volitev naprej izkoristila za samokandidaturo za položaj komisarke”. Menil je, da je sklep, s katerim je njena vlada v odhodu potrdila Junckerjevo listo, “nezakonit, saj je bil sprejet v nasprotju z zakonom o vladi ter zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije”, so sporočili iz Zverove pisarne.

Izrazil je tudi prepričanje, “da je še čas, da bi lahko Evropska komisija dobila dobrega komisarja z jasno proevropsko usmerjenostjo in z osebno integriteto tudi iz Slovenije”. Kritičen je bil tudi spričo neodzivnosti Junckerja “do pobud, ki so prihajale iz vrst EPP”. Prav tako je opozoril, da izobraževanje nima ustreznega mesta v novem organigramu komisije.

Zverova strankarska kolegica Patricija Šulin (SDS/EPP) je bila bolj pozitivna glede organizacijske strukture nove Evropske komisije in je ocenila, da se v njej dobro odražajo “izzivi, ki so pred EU”. Izrazila je zadovoljstvo, da so posamezna področja združena v projektne skupine, ker bo to povečalo učinkovitost, in da je veliko kandidatov, ki so zasedali visoke politične funkcije v svojih državah, in manj birokratov.

Hkrati je sicer dodala, da “če želimo krepiti zaupanje ljudi v evropski projekt, potrebujemo v vodilnih evropskih institucijah kredibilne ljudi”, kar pa po njenih besedah ne velja za Bratuškovo, ki da zagovarja protievropsko politiko. “Pri njenem (samo)imenovanju pa je preveč nepravilnosti, ki jih ne odtehta niti to, da bi Slovenija dobila podpredsedniško mesto in močan resor,” je pojasnila.

Tanja Fajon (SD/S&D), ki je bila sicer tudi sama na seznamu komisarskih kandidatov iz Slovenije, je glede Junckerjeve ekipe spomnila, da bodo morali vsi kandidati še čez zaslišanja v Evropskem parlamentu. “Ali bo to tudi končna ekipa in ali bo zmagovalna, kot jo je poimenoval Juncker, bodo pokazali prihodnji meseci in leta. Šele takrat bo tudi čas za komentarje o usposobljenosti in uspešnosti dela posameznikov,” je menila.

Lojze Peterle (NSi/EPP) je dejal, da mu je “generalna zasnova nove komisije všeč”. “Juncker je organizacijsko strukturo priredil glavnim ciljem komisije. Med glavnimi nosilci prevladujejo ljudje jasne proevropske usmeritve in z uspehi pri reformah” je menil. A hkrati dodal, da mu je “žal, da Slovenija v tem smislu ni ponudila enakovredne kandidature”.

Ivo Vajgl (Desus/Alde) je dejal, da Junckerjeva komisija ne odraža njegovih osebnih prioritet, “ampak manevriranje v okviru zahtev, pričakovanj in želja držav članic”. Ker je Junckerja podprl kot prihodnjega predsednika Evropske komisije in kot avtorja programa, ki ga je predstavil Evropskemu parlamentu, “podpiram tudi njegov izbor komisarjev”, ki pa bodo morali “potrditi svojo kompetentnost na zaslišanjih v Evropskem parlamentu”.

Glede Bratuškove je spomnil, da je tudi Juncker na novinarski konferenci pojasnil, kaj ga je pri tem predlogu vodilo in s kom se je posvetoval. “Čas je, da v Sloveniji na spodoben in dokončen način sklenemo razpravo o obtožbah ki zadevajo (ne)zakonitosti in druge resnične ali domnevne nepravilnosti v postopkih kandidature Bratuškove. Z vsakim dnem, ko vprašanja o zakonitosti in moralnosti ostajajo odprta in prepuščena strastem, Slovenija izgublja,” je poudaril Vajgl.

Tudi Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) je opozoril, da bodo morali kandidati še skozi zaslišanja, ki da ne bodo lahka. “Dejstvo pa je, da smo pri Zelenih več pričakovali od prihodnje Evropske komisije, predvsem da bi bila struktura bolj koherentna za izzive, ki so pred EU,” je dejal in pojasnil, da obžalujejo, da so bili v nekaterih primerih pomembnejši nacionalni in strankarski interesi kot same kompetence. Izpostavil je tudi, da čeprav je predlaganih devet žensk, je to še vedno premalo glede na celotno število komisarjev.

Zeleni so izpostavili tudi dva kandidata kot problematična - da bo lord Hill pokrival občutljivo področje bančne unije, so nekateri označili celo za provokacijo, kandidatura Tiborja Navracsicsa pa je sporna glede na politično stanje na Madžarskem, je pojasnil.

Glede Bratuškove pa je dejal, da je bil tudi Juncker “verjetno seznanjen z vsemi pomisleki, razlogi in postopki”, ki so potekali ob njenem imenovanju. “Če odštejemo domače prepire, pa moram reči, da gre pri Bratuškovi glede podpredsedniškega mesta za energetsko unijo vendarle za položaj, ki ga Slovenija še ni imela,” je izpostavil Šoltes.

Franc Bogovič (SLS/EPP) je napovedal, da je zanj “podpora Junckerjevemu predlogu kandidatke Bratuškove za slovensko komisarko nemogoča in nesprejemljiva”, hkrati pa pozval prihodnjega predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, naj predlaga drugega kandidata, konkretneje bivšo evropsko poslanko iz SDS Romano Jordan.

Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo “rezultat EPP na ravni nacionalnega parlamenta v Sloveniji v prihodnje še slabši, če bo Bratuškova ostala Junckerjeva izbira za slovensko komisarko”. Izpostavil je še, da Bratuškova “nima ustreznih strokovnih in izkustvenih referenc za vodenje področja, ki ga obsega tako imenovana energetska unija”.

Romana Tomc (SDS/EPP) se na prošnjo za odziv še ni odzvala.

STA