Juncker napovedal kvote za razporeditev beguncev po EU

BRUSELJ, STRASBOURG>Jean-Claude Juncker je obljubil predlog, ki bo dejansko zagotovil solidarnost med vsemi članicami.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je uvodoma povzel politične zaveze vrha, ki ga je sklical minuli četrtek, štiri dni po doslej najhujšem brodolomu v Sredozemlju, ki je terjal približno 800 življenj.

Voditelji so se med drugim zavezali k potrojitvi proračuna operacij Triton in Pozejdon za okrepitev prizadevanj za reševanje življenj, boju proti tihotapcem z ljudmi in vzpostavitvi prostovoljnega projekta za razporeditev beguncev po uniji.

Več kot 20 voditeljev je obljubilo podporo, vsi so izrazili pripravljenost za pomoč pri reševanju krize v Sredozemlju, je poudaril Tusk.

A odzivi v Strasbourgu so bili kritični, ne le iz poslanskih klopi. Tudi Juncker je ocenil, da je bil odziv vrha sicer takojšen, a da ostaja neustrezen, ker ni dovolj ambiciozen.

Ob tem je obljubil, da bo komisija pripravila predlog za sistem kvot za geografsko ustrezno razporeditev beguncev, upravičenih do mednarodne zaščite, med članicami EU. Komisija naj bi sistem kvot predlagala 13. maja.

Številni evropski poslanci so v razpravi podprli Junckerjevo napoved. Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), evropski socialdemokrati (S&D), liberalci (Alde) in Zeleni bodo k zavezujočim kvotam za razdelitev prosilcev za azil med vse članice unije predvidoma pozvali tudi v skupni resoluciji, ki jo bodo sprejeli danes.

Weber: Treba je urediti sistem hitrega vračanja oseb, ki niso upravičene do statusa begunca

Vodja EPP Manfred Weber je danes izrazil zaskrbljenost zaradi neustrezne porazdelitve bremena beguncev ter opozoril, da je treba urediti tudi sistem hitrega vračanja oseb, ki niso upravičene do statusa begunca.

Tudi vodja skupine socialdemokratov Gianni Pittella je podprl zavezujoči mehanizem za delitev bremena prosilcev za azil, sicer pa je pozval k razjasnitvi mandata Tritona in k reviziji azilnih pravil.

Za bolj pošteno delitev bremena se je zavzela tudi evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D). “Že dolgo vemo, da je nujna pravičnejša porazdelitev finančnih, organizacijskih in kadrovskih bremen med državami članicami Unije,” je poudarila.

Fajonova je predlagala tudi konkretno idejo - ustanovitev evropskega sklada za iskanje in reševanje. Denar bi lahko po njenih besedah črpali iz 791 milijonov evrov, rezerviranih za uvedbo pametnih meja.

“Zakaj ne bi del teh sredstev namenili v sklad za reševanje? Za pomoč evropskim državam, ki bi sodelovale pri reševanju ljudi, kot tudi komercialnim ladjam. Gre za vprašanje politične volje,” je poudarila Fajonova, ki mnogim vladam v EU očita “sebično molčečnost”.

Vodja zmernih evroskeptikov, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Syed Kamall je izpostavil svojo osebno izkušnjo - njegovi starši so šli iz Gvajane v Veliko Britanijo po boljše življenje.

Farage: Evropa naj sledi zgledu Avstralije

A čeprav mu srce pravi, da bi morali imeti takšno priložnost vsi, glava ve, da to ni mogoče, je poudaril Kamall. Ob tem je opozoril, da nobena skrajnost ni v redu, ter da EU ne bi smela mešati prosilcev za azil z migranti.

Zelo kritična je bila evropska poslanka iz vrst Zelenih Ska Keller, ki se je vprašala, ali je to EU, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir. Izid vrha unije je po njenih besedah sramota in izguba časa, saj ni bilo nobenega izkupička.

Tudi mnenju predstavnice liberalcev Sophie in 't Veld je izid vrha popolnoma neustrezen. Ob vsej razsežnosti tragedije v Sredozemlju je po njenih besedah najbolj tragično to, da bi se ji lahko izognili.

Ob tem je evropska poslanka ostro okrcala nekatere evropske politike, med njimi evroskeptika Nigela Faragea in madžarskega premierja Viktorja Orbana, da tragedijo izkoriščajo za populistično nabiranje glasov volivcev.

Farage, sopredsednik evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD), pa je pozval, naj Evropa sledi zgledu Avstralije, ki z vojaškimi ladjami prestreže plovila z migranti in jih pošlje nazaj, še preden dosežejo celino.

STA