Jutarnji list: Slovenci bi vrnili dolg LB, Hrvaška pa odpisala obresti

ZAGREB> Gre za prihranke hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bili kot javni dolg preneseni na 22 hrvaških bank, ki so bile takrat v državni lasti, največ v Privredno banko Zagreb in Zagrebško banko. Hrvaška je bankam med letoma 1994 in 2005 iz državnega proračuna vrnila 287,7 milijona evrov, ta znesek pa zdaj zahteva od Slovenije, pojasnjuje zagrebški časnik.

“Predlog strokovnjakov Zdravka Rogića in FrancetaArharja predvideva popuščanje obeh držav v primerjavi z dosedanjimi stališči. Zdi se racionalen in izvedljiv,” poudarja Jutarnji list, ki virov svoje novice ne navaja.

Hrvaška ponudila 30-letni rok za vrnitev dolga

Hrvaška bi naredila dve veliki popuščanji v korist Slovenije - odpovedala bi se zamudnim obrestim, ki so dolg zvišale na 700 milijonov evrov, pokazala pa je tudi razumevanje za položaj slovenskega gospodarstva, ker je ponudila kar 30-letni rok za vrnitev dolga. Ob tem dodaja, da je hrvaška vlada 278,7 milijona evrov hrvaškim bankam izplačala v desetih letih.

“Slovenska stran bi se s sprejetjem predloga odrekla tezi, da je vprašanje dolgov LB del pogajanj o nasledstvu in končno priznala odgovornost za dolgove LB, razbremenila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu in se znebila etikete glavnega zaviralca vstopa Hrvaške v EU,” še navaja časnik.

Zagreb naj bi bil pripravljen sprejeti omenjeni predlog, medtem ko se uradna Ljubljana izogiba izreči mnenje, dodaja časnik. Vlada Janeza Janše vztraja pri reševanju spora o LB v okviru nasledstva, še spomni.

Opozarja, da predlog ne ureja problema tistih hrvaških varčevalcev LB, ki v začetku 90. let prejšnjega stoletja iz različnih razlogov niso prenesli deviznih prihrankov v hrvaške banke. Ti neposredno od slovenske strani zahtevajo približno 160 milijonov evrov in zamudne obresti.

Poudarja, da je zadnje upanje zanje novembrska odločitev sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je v primeru treh varčevalcev iz BiH nepravnomočno odločilo, da mora dolgove vrniti slovenska država.

Slovensko veleposlaništvo zanika trditve Jutarnjega lista

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu pa se je že odzvalo na današnje poročanje Jutarnjega lista in znova poudarilo, da ni nobenega dogovora ter da se pogovori obeh strokovnjakov nadaljujejo.

“Nenavadno je, da mora slovenska stran že drugič zanikati enako informacijo, ki je bila predmet medijskih ugibanj v preteklih tednih, še posebej potem, ko se je hrvaški strokovnjak na zadnjem srečanju opravičil slovenskem kolegu za omenjene neresnice in nevšečnosti, ki so se pojavile v hrvaški javnosti po njunem srečanju na Bledu,” je veleposlaništvo zapisalo v odzivu.

Kot je ob tem spomnilo, Slovenija, kljub mnogim prošnjam hrvaški strani za pojasnitev, do danes ni uspela zvedeti, kaj je pravni temelj za tožbe, ki sta jih na izrecno zahtevo hrvaške države proti LB in NLB vložili komercialni banki, ki sta v lasti italijanskih bank.

“Slovenija je prepričana, da so pooblastila hrvaške države v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Hrvaška podpisala in ratificirala, ter s prevzetimi obveznostmi v pogajanjih z Evropsko unijo,” so zapisali.

Kot so dodali, je nadaljevanje pogajanj in iskanje končne rešitve v okviru sporazuma o nasledstvu smiselno samo, če hrvaška vlada umakne pooblastila za tožbe na hrvaških sodiščih.

STA