Jutri se na Švedskem začenja SP v rokometu brez slovenskih rokometašev
Rokometno zatišje v domačih dvoranah se vsak januar zapolni z velikimi reprezentančnimi tekmovanji. Tokrat je na vrsti svetovno prvenstvo, že drugo zapored brez nastopov slovenske izbrane vrste.
ROKOMET> Švedska je v preteklosti pustila globoke sledi na mednarodnem rokometnem prizorišču, v tej skandinavski državi pa se bo od jutri do 30. januarja zbrala elita moškega rokometa, vrh nje pa je izključno v Evropi. Prvo mesto z zaključnega turnirja na Hrvaškem leta 2009 branijo Francozi. Letošnji sklepni turnir ne bo potekal v švedski prestolnici Stockholmu, odločilne tekme bosta gostila Kristianstad in predvsem Malmö, kjer bosta tudi dvoboj za tretje mesto in veliki finale. Poleg omenjenih mest bodo najboljše rokometne reprezentance gostili še Göteborg, Linköping, Lund, Jönköping, Skövde in Norrköping.
Skupina A (Kristianstad in Lund): Francija, Nemčija, Španija, Tunizija, Egipt, Bahrajn; skupina B (Norrköping in Linköping): Islandija, Madžarska, Norveška, Avstrija, Brazilija, Japonska; skupina C (Malmö in Lund): Danska, Hrvaška, Srbija, Romunija, Avstralija, Alžirija; skupina D (Göteborg): Švedska, Poljska, Slovaška, Argentina, Čile, Južna Koreja.
V prvem delu svetovnega prvenstva bo 24 reprezentanc nastopilo v štirih skupinah. V glavni del (Jönköping bo gostil skupino I, Malmö in Lunde pa skupino II.) se bodo uvrstile po tri najboljše reprezentance iz vseh štirih skupin. Po dve najboljši izbrani vrsti iz obeh skupin v glavnem delu se bodo uvrstili v polfinale, tretje- in četrtouvrščene pa bodo igrale za končno peto oziroma sedmo mesto.
Švedska je v devetdesetih letih prevladovala na rokometnem prizorišču, pod taktirko slovitega strokovnjaka in nekdanjega sijajnega rokometaša v šestdesetih letih minulega stoletja Bengta Johanssona so Magnus Wislander, Stefan Lövgren, Staffan Olsson in druščina dobesedno pokorili svet ter osvojili dva naslova svetovnih (1990 in 1999) in štiri naslove evropskih prvakov (1994, 1998, 2000 in 2002), spodletelo jim je le na olimpijskih igrah. V Barceloni 1992, Atlanti 1996 in Sydneyju 2000 so bili zgolj bronasti.
Po nekaj letih sušnega obdobja so Skandinavci znova sestavili konkurenčno zasedbo, ki se spogleduje z odličjem najbolj žlahtnega leska, morebitne vrzeli znotraj moštva pa bodo nadoknadili s fanatizmom in armado domačih navijačev.
Za papirnate favorite veljajo Francozi, ki jim je v zadnjih letih uspel hat-trick: potem ko so v nizu slavili na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, leto kasneje na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, lani pa so v Avstriji osvojili še naslov evropskih prvakov. Največji problem izbrancev Clauda Oneste bo motivacija, po znanju so zagotovo pred tekmeci. V skupino najožjih favoritov sodijo tudi Islandija (ima izdelano igro), Danska (imajo pet vrhunskih igralcev), Poljska (selektor Wenta, ki jih je pripeljal pod vrh, ima dobro razdelano igro), Hrvaška (bo Slavko Goluža enako uspešen selektor kot Lino Červar), Nemčija (zdi se nekoliko upehana) in Španija (Iker Romero je še vedno njihov zaščitni znak).
Svetovno prvenstvo bosta v Göteborgu odprla Švedska in Čile, povsem brez Slovencev ne bo šlo, saj bosta pravico delila Hrpeljca Nenad Krstič in Peter Ljubič, ki na velikih tekmovanjih sodita od leta 2004. STA, RM
