Južni Sudan ob prvi obletnici na robu humanitarne katastrofe
Pred letom dni je Južni Sudan postal samostojna država. Leto po razglasitvi neodvisnosti ostaja ena najrevnejših držav na svetu, kjer je zaradi dolgoletne vojne večino infrastrukture, kot so ceste in oskrba z vodo, treba šele zgraditi.
JUBA> Ob notranjih konfliktih se Sudan sooča tudi z grožnjo humanitarne katastrofe in je na robu vojne s Sudanom.
Južni Sudan je 9. julija lani na podlagi skoraj enoglasne podpore na referendumu razglasil samostojnost po desetletjih državljanske vojne s Kartumom, ki je zahtevala več kot dva milijona življenj. Nekaj dni za tem, 14. julija, je postal 193. država članica Združenih narodov.
Vse bliže vojni s Sudanom
Od razglasitve neodvisnosti Južni Sudan še vedno zaostaja zaradi posledic dolgoletne vojne, zaradi nerešenega vprašanja izvoza nafte in mejnih vprašanj s Kartumom pa je vse bliže vojni s severnim sosedom Sudanom.
Južnosudanski podpredsednik Riek Mašar je danes priznal, da v prvem letu “zaradi hudih težav, v katerih se je znašla država”, niso izpolnili pričakovanj naroda.
Prvo obletnico neodvisnosti bodo danes obeležili z vojaško parado, med gosti na slovesnosti pa jih bo nekaj tudi iz tujine, med njimi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in nekdanji južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Za razliko od lani, ko se je razglasitve neodvisnosti Južnega Sudana udeležil sudanski predsednik Omar al Bašir, letos v Jubo ne bo nobenega visokega predstavnika Sudana.
Spor zaradi nafte
Številne države so Južnemu Sudanu ob obletnici že čestitale, med njimi tudi ZDA. Državna sekretarka Hillary Clinton pa je v čestitki opozorila na velike izzive, ki so še pred mlado državo, ter omenila nerešena vprašanja s Sudanom in medetnične napetosti, ki še poglabljajo gospodarske težave.
K miru je pozval tudi Nobelov nagrajenec, škof Desmond Tutu.“Bog želi, da Južni Sudan postane mirna in uspešna država,” je dejal pred začetkom slovesnosti v Jubi, ki se jih tudi sam udeležuje.
Gospodarstvo Južnega Sudana v glavnem sloni na nafti. Tu je 75 odstotkov vseh najdišč nafte v nekdanji skupni državi, rafinerije in naftovodi do Rdečega morja pa so v Sudanu. Pri izvozu nafte je tako Juba odvisna od Kartuma, nafte pa ne črpa od začetka leta zaradi spora s Kartumom glede pristojbin za uporabo plinovodov. Če ne bo kmalu začela črpati nafte bi po nekaterih ocenah lahko prišlo do kolapsa gospodarstva, kar pa Juba zanika.
Državi grozi humanitarna kriza
Zemlja je plodna, a je kmetijstvo v regiji, ki je Kartum nikoli ni hotel razvijati, uničeno zaradi desetletja vojn, tako da v najboljšem primeru omogoča le kmetijstvo za osnovno preživetje. Država naj bi uvažala kar 70 odstotkov vse hrane, čeprav bi jo lahko izvažala, inflacija pa naj bi do maja letos dosegla že 80 odstotkov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Zaostritev odnosov s Kartumom spremljajo tudi spopadi na obmejnih območjih, bogatih z zalogami nafte, v zveznih državah Južni Kordofan in Beli Nil, od koder je pred nasiljem v nekaj mesecih pobegnilo že več kot 200.000 ljudi. Več deset tisoč ljudi je še vedno razseljenih iz sporne pokrajine Abjei.
Združeni narodi zaradi velikega števila beguncev in slabe infrastrukture opozarjajo pred humanitarno katastrofo. VS ZN pa je pred dnevi še za leto dni podaljšal več kot 5000-člansko mirovno misijo v državi, ki pomaga pri ohranjanju varnosti in zaščiti civilistov.
STA