Južni tok bodo začeli graditi že letos

MOSKVA> Zadostili so tudi mednarodnim pravnim pogojem. “Gazprom je storil vse potrebno za zgodnejši začetek gradnje plinovoda,” je poudaril Aleksej Miller. Po njegovih pojasnilih je za projekt v Evropi veliko zanimanja. “Projekt je nujen in pričakovan, mi pa smo pripravljeni na njegovo uresničevanje,” je, kot so sporočili iz Gazproma, izpostavil prvi mož tega energetskega velikana.

Terminski načrt gradnje bodo sicer predstavili februarja.

Plinovod bi se lahko končal v Severni Italiji

K pospešitvi gradnje Južnega toka je decembra lani Millerja pozval tudi ruski premier Vladimir Putin. Takrat je Miller pojasnil, da bodo vsi načrti in raziskave o podvodnem delu plinovoda predvidoma izdelani pred koncem leta 2012, medtem ko naj bi gradnja stekla v začetku leta 2013. Pozneje so v Gazpromu potrdili, da je Miller naročil prenos predvidenega začetka izgradnje plinovoda v leto 2012.

Dokončna odločitev o trasi plinovoda, pri katerem sodeluje tudi Slovenija, medtem še ni znana. Podpredsednik Gazproma Aleksander Medvedjev decembra ni izključil možnosti, da bi se lahko Južni tok končal v severni Italiji.

Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oziroma po dnu Črnega morja.

Kje bo plinovod v Sloveniji?

Kot je pred kratkim pojasnil prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, aktivnosti na projektu Južni tok tečejo z nezmanjšano dinamiko. Konec leta 2010 je bila izdelana študija izvedljivosti, marca lani je sledil podpis med družbo Plinovodi in Gazpromom o ustanovitvi skupne družbe Južni tok Slovenija.

“Obe družbi, ki sta partnerki na projektu Južni tok sta podpisali sporazum družbenikov. Skupno podjetje pa še ni ustanovljeno,” je dejal. Ob tem je spomnil, da je dokončno odločitev o tem, kje bo plinovod, ne le po slovenskem ozemlju, temveč tudi po ostalih državah, pričakovati do zaključka celotne - konsolidirane študije izvedljivosti.

“Glede projekta Južni tok na ozemlju Slovenije lahko povzamemo, da sta partnerja na projektu ugotovila, da je umestitev plinovoda možna,” je poudaril Eberlinc. Po njegovih besedah je bil projekt hkrati “obojestransko prepoznan kot projekt širšega pomena, ne le za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt, temveč tudi za še bolj vidno in vplivno vlogo Plinovodov in Gazproma, predvsem v smislu zanesljivosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo”.

Končan naj bi bil do leta 2015

Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na približno 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015.

Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF.

STA