Južni tok ne teče nič kaj obetavno

LJUBLJANA Gradnja plinovoda Južni tok, ki bi potekal tudi po ozemlju Slovenije, se vse bolj odmika. Ali je to občutek ali dejstvo bi lahko povedal evropski komisar Günther Oettinger, ki bi se moral včeraj udeležiti konference Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. “Komisar je obisk v Sloveniji odpovedal zaradi tristranskih pogajanj med Evropsko komisijo, Rusijo in Ukrajino o energetski varnosti, ki so se včeraj v Bruslju zavlekla pozno v noč in se bodo verjetno nadaljevala danes zvečer,” so razlog za odpoved njegovega obiska, med katerim bi se srečal tudi z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom, utemeljili na predstavništvu Evropske komisije. Pogajanja med evropsko komisijo, Ukrajino in Rusijo so ta hip eno najbolj vročih evropskih tem, saj bi spor med Kijevom in Moskvo glede cene plina lahko ogrozil dobavo plina v države EU.

Srž plinskega spora so na eni strani računi za plin, ki jih Ukrajina Rusiji še ni poravnala, na drugi strani pa visoka cena, ki jo je Rusija postavila Ukrajini za nove dobave plina. Ruski plinski velikan Gazprom je namreč 1. aprila skoraj podvojil ceno plina za Ukrajino na 485 dolarjev na 1000 kubičnih metrov. Pred tem je Ukrajina Rusiji plačevala 268 dolarjev za 1000 kubikov plina. Zvišanje cene naj bi bil pritisk, s katerim bi Rusija od Ukrajine izterjala več milijard dolarjev dolgov za plin. Ukrajina bi morala svoje dolgove do Gazproma poplačati do včeraj, sicer Rusija grozi s prekinitvijo dobave plina svoji sosedi, preko katere se s plinom oskrbuje tudi EU.

V tej luči je treba razumeti tudi siceršnja prizadevanja EU, da bi se energetsko napajala po različnih poteh in da ne bi bila preveč energetsko odvisna od Rusije. Vnema za gradnjo plinovoda Južni tok zato pojema.

Evropska komisija trdi, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU oziroma t. i. tretjim energetskim svežnjem. Ta prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na področju unije. Evropska komisija je konec minulega tedna tudi dosegla, da je Bolgarija prekinila vsa dela na plinovodu Južni tok, saj da projekt ni skladen s pravili EU.

Nad projektom, za katerega je Slovenija ves čas kazala velik interes, pogodbe o poteku čez svoje ozemlje pa z rusko stranjo podpisala že leta 2009, so zdaj glave staknili evropski in ruski pravniki.

Direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) Alberto Pototschnig je sicer včeraj dejal, da so na trgu dobrodošli vsi, ki spoštujejo evropska pravila. “Želimo si konkurenčnega trga, želimo, da 'igralci' prihajajo na trg, vendar pa se želimo izogniti zlorabam moči na trgu,” je izpostavil.

JANA KREBELJ