Južnoameriške države podpisale izjavo o zaustavitvi krčenja amazonskega pragozda
Voditelji in predstavniki osmih južnoameriških držav, članic Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji (ACTO), so v torek na vrhu v brazilskem mestu Belem podpisali skupno izjavo. V njej so opredelili načrt za spodbujanje trajnostnega razvoja, odpravo krčenja gozdov in boj proti organiziranemu kriminalu, ki krčenje poganja.
BELEM > Skupno izjavo so podpisali voditelji in predstavniki Bolivije, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Peruja, Surinama in Venezuele. Po oceni okoljevarstvenikov je skupna izjava sicer prvi korak, vendar obenem tudi zgolj seznam obljub.
Dvodnevni vrh namreč ni izpolnil najbolj drznih zahtev okoljevarstvenikov in domorodnih skupin. Te med drugim vključujejo, da morajo vse države članice ACTO sprejeti zavezo Brazilije, da bo do leta 2030 odpravila nezakonito krčenje gozdov, ter zavezo Kolumbije, da bo ustavila iskanje novih nahajališč nafte v amazonski regiji in okolici.
Prav črpanje nafte je ena od točk razhajanja med omenjeno osmerico. Brazilija denimo, katere državna naftna družba Petrobras si prizadeva za raziskovanje novih nahajališč nafte na morju ob ustju reke Amazonke, zaveze Kolumbije ne podpira.
"Vsa odgovornost za podnebno krizo in njene posledice ne bi smela padati na naša ramena in naša gospodarstva. Nismo mi tisti, ki smo krizo povzročili," je opozoril bolivijski predsednik Luis Arce in bogate države sveta pozval, naj pomagajo financirati zaščito Amazonije.
V deževnem gozdu Amazonije je približno deset odstotkov celotne biotske raznovrstnosti na Zemlji, okoli 50 milijonov ljudi in več sto milijard dreves. Gozd je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja, zaradi česar se ga je prijel vzdevek pljuča planeta.
Vrh v Belemu se je začel ravno na dan, ko je evropski program za podnebje Copernicus potrdil, da je bil julij najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev.