Kaj je na Slovencih tako posebnega?

NOGOMET> Pogled zahodnih sosedov na našo domovino in njene prebivalce se v zadnjem obdobju močno spreminja. Zguljena fraza, da morajo poti športa in politike teči odmaknjeno, vsaka zase, se je v luči slovensko-italijanskih odnosov v zadnjih tednih vsaj malce zmehčala. Nedavni najvišji državniški obisk slovenskega predsednika v Rimu namreč po naključju sovpada z neverjetnim porastom zanimanja znanih italijanskih klubov za slovenske nogometaše. Slovence, ki so v zadnjih dveh desetletjih igrali na Apeninskem polotoku, lahko preštejemo na prste ene roke. Iz sedanje generacije igralcev je bil Zlatko Dedić edini, ki se je s “calciom” pobližje spoznal in v njem do neke mere tudi uspel.

Palermo obrnil trend

Pravi razcvet je povpraševanje po Slovencih doživelo letošnjo jesen. Maribor je poleti izpeljal posel s Palermom, ki je za Josipa Iličića in Armina Bačinovića Štajercem skupaj neuradno odštel 3,2 milijona evrov. Glede na zneske ob ostalih prestopih v zahodnem svetu pravi drobiž. Oba igralca sta čez noč postala nenadomestljiva člana Palerma, ki mu predseduje Maurizio Zamparini, poslovnež iz bližnje Palmanove. Nepričakovan vzpon navedene dvojice je med športnimi direktorji italijanskih klubov sprožil naval povpraševanja po igralcih iz naših krajev. “Potem ko je Palermo v celoti zadel z nakupom obeh Mariborčanov, nogometaši iz Slovenije ne bodo več tako poceni,” so le nekaj tednov po prihodu omenjene dvojice komentirali italijanski mediji, a so se očitno ušteli.

V zadnjih mesecih je namreč prišlo do še nekaterih prestopov, nekaj tudi neposredno iz primorskih klubov. Nobeden od njih pa po vrednosti ni presegel prvega posla Mariborčanov, kar je glede na prodajo še neuveljavljenih igralcev povsem razumljivo. Do uradnih podatkov o vrednosti nadomestil za prestope zaradi poslovnih skrivnosti ni mogoče priti, zato so vsi navedeni zneski približni, plod medijskih špekulacij.

Finančne težave klubov lajšajo prestope

V Novi Gorici so zaradi reševanja klubskega proračuna v enem mesecu izgubili tri nogometaše. Jasmin Kurtić, ki je za belo-modre nastopal zgolj štiri mesece, je postal novi član Palerma, komaj 18-letni Nejc Praprotnik je podpisal za Atalanto iz Bergama. Čeprav je bila zanj nazadnje zagreta Mantova, je najbolj vroča žemljica, Etien Velikonja, pristal v Mariboru.

Za vse tri prestope naj bi Novogoričani prejeli nekaj čez pol milijona evrov, kar je glede na še pred letom skoraj brezizhodno situacijo velik obliž na finančne rane kluba. Nekaj manj naj bi bil vreden prestop še enega 18-letnika, Koprčana Eneja Jeleniča v Genoo. Tam bi lahko že prejšnje poletje končal član Gorice Goran Galešić. Blizu odhoda z obale je Aljaž Struna, ki je že dalj časa na muhi Vareseja, iz dneva v dan pa se na številnih spletnih portalih, ki vsako minuto sledijo dogajanju na nogometni tržnici, pojavljajo ponudbe še za nekatere igralce, npr. za Miho Mevljo in Dina Stančiča.

Italijanski nogometni trg je v našem prvenstvu nenadoma zaslutil velik potencial. Kot kaže, so klubi izbrali taktiko čimprejšnjih nakupov, pa četudi se nogometaši v slovenskem članskem prostoru še niti niso dodobra raztekli po igrišču.

Morda je v ozadju bojazen Italijanov, da bi ob afirmaciji v kateri od članskih ekip igralcem poskočila odkupnina. Skoraj zagotovo pa imajo informacije o težkem finančnem stanju slovenskih klubov, kar je zaradi krpanja klubskih finančnih lukenj voda na italijanski mlin.

Z njimi se nihče ne ukvarja

Prvo vprašanje, ki se ob teh prestopih zastavlja, je prihodnost domačih klubov in slovenskega prvenstva. Slednje z zgodnjimi prodajami izgublja dragocene nogometne dragulje, ki bi lahko kakovost lige občutno dvignili. Drugo vprašanje pa je prihodnost nogometašev, ki se še kot najstniki podajajo v neznano. “Jelenič je v prvem polčasu pokalne tekme na San Siru trikrat podal s peto. Vsakič napačno. Tega v Kopru na prvenstvenih srečanjih ni smel delati, ker smo se z njim pred tem pogovarjali in ga opozarjali. V ekipi smo ga imeli zaradi drugih elementov. V tujini pa najstnikom, sploh iz tujine, nihče nič ne pove. Z njimi se ne ukvarjajo, prepuščeni so sami sebi. Ko ne izkoristijo priložnosti ali dveh, se znajdejo na stranskem tiru, na tribuni, postanejo nepotrpežljivi, neučakani, nervozni, kar je še slabše. In čez leto ali dve jih klub posodi nižjeligašem ali ne obnovi pogodbe,” je težave najstnikov v tujih klubih ponazoril koprski trener Primož Gliha.

Njihov uspeh tako postane odvisen od lastne marljivosti, nenehnega tekmovanja s številnimi vrstniki iz vsega sveta, priljubljenosti pri trenerjih ter vključitvijo v precej obrambno naravnani sistem igre, ki ga goji večina italijanskih moštev.

DES,PETER MARAŽ