Kaj prinaša dvig DDV?
V EU je DDV v času krize dvignilo 20 držav, sedem, med njimi Slovenija, pa (še) ne. Povišanju DDV praviloma sledi rast cen, saj podjetja prenesejo celoten ali vsaj delen porast davka v končne cene za potrošnika. V trenutnih gospodarskih razmerah je pričakovati, da bi bil ta prenos omejen, navajajo v Banki Slovenije.
LJUBLJANA> Velikost prenosa dviga davka na dodano vrednost (DDV) v končne cene za potrošnika je težko oceniti, vendar izkušnje, denimo iz Madžarske, Grčije in Velike Britanije, kažejo, da je običajno prenos v inflacijo med 60 in 100 odstotki, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije v najnovejših makroekonomskih gibanjih in projekcijah.
V zadnjih letih so mnoge evropske države v svojih programih fiskalne konsolidacije odločile za povečanje prihodkov države, pogosto prek dviga stopenj DDV. Povprečna osnovna stopnja DDV v EU trenutno znaša 21,2 odstotka in se je v času krize v povprečju zvišala za 1,7 odstotne točke. Najnižjo stopnjo DDV določa Evropska komisija in znaša 15 odstotkov. Trenutno jo uporablja le Luksemburg. Najvišja stopnja ni predpisana, vendar naj ne bi presegala 25 odstotkov. To mejo je prekoračila Madžarska, ki jo je leta 2012 dvignila na 27 odstotkov.
Prenos tega učinka je odvisen tudi od trenutka uvedbe, saj na primer januarja več podjetij menja cene, s čimer se dvig DDV lažje prenese v končne cene. Vendar v razmerah padanja porabe gospodinjstev 100-odstoten prenos dviga DDV v končne cene za potrošnika po navedbah centralnih bančnikov ni verjeten.
Banka Slovenije je naredila projekcijo učinka na inflacijo, če bi se osnovna stopnja DDV v Sloveniji z julijem zvišala za dve odstotni točki, pri čemer bi znižana stopnja DDV ostala nespremenjena. Pri tem upošteva le neposredni učinek na cene (v košarici proizvodov, obdavčenih z osnovno stopnjo, ki jih je v slovenski košarici dobrin za nekaj več kot polovico), ne pa možnega vpliva na druge makroekonomske agregate.
Če bi se zgodil dvig DDV za dve odstotni točki, bi se to po scenariju nizkega prenosa v cene predelane hrane preneslo v 45 odstotkih, v primeru visokega prenosa v 90 odstotkih. V cene energentov bi se preneslo v 80 oziroma 90 odstotkih, v cene drugega blaga v 25 oziroma 50 odstotkih, v cene storitev pa v 30 oziroma 60 odstotkih. Tretji scenarij je 100-odstotni prenos dviga DDV v končne cene blaga in storitev.
Pri cenah energentov se na splošno pričakuje razmeroma visok prenos, ker so te cene nizko cenovno elastične in regulirane. Visok prenos se predvideva tudi pri predelani hrani, saj so v tej kategoriji z osnovno stopnjo DDV obdavčeni le tobak, tobačni izdelki in alkoholne pijače, po katerih je povpraševanje prav tako cenovno zelo neelastično, kar trgovcem omogoča, da dvige v veliki meri prenesejo na potrošnike.
STA