Kaj reforme upravljanja goratih območij prinašajo slovenski manjšini?

TRST> Komisija bo tako prihodnji teden na pogovore povabila tudi predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja in predstavnike obeh krovnih organizacij, ki sta priznani na osnovi deželnega zaščitnega zakona.

Zanimanje za reformo le v videmski pokrajini

Nov zakon za gorata območja pripravljajo po tem, ko je Dežela uvedla komisarsko upravo vseh gorskih skupnosti z namenom, da jih ukinejo oziroma preoblikujejo v osem tako imenovanih gorskih zvez (Unioni montane), ki naj bi prevzele večji del pristojnosti nekdanjih gorskih skupnosti in tamkajšnjih občin. Zanimanje za ukrep za zdaj izražajo le v videmski pokrajini.

Dvojezične občine bodo razdeljene med tri zveze

“Smotri in učinki nove reforme so še vedno precej nejasni in zmedeni, zlasti pa je zaskrbljujoče dejstvo, da bodo dvojezične občine v videmski pokrajini razdeljene med tri različne zveze, v vseh treh pa bodo zaradi demografskih razmerij v podrejenem položaju”, poudarja deželni svetnik Gabrovec, ki je zaradi tega tudi postavil vprašanje spoštovanja določil zaščitnega zakona.

Ta v 21. členu navaja zahtevo, da morajo ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje “težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti”.

Kako bo z zaščito slovenske kulture?

Gabrovec se sprašuje, ali bodo nove gorske zveze, ki bodo sprejele dvojezične občine, poslovale po načelih zaščite in promocije slovenske kulture, identitete in krajevnih narečij, ali pa se bodo te značilnosti še dodatno razvodenele v prevladi večinskega jezika in kulture.

Zaradi teh pomislekov Gabrovec zahteva, da je slovenska narodna skupnost pri sprejemanju reforme aktivno udeležena. “Lani sem že priredil prvi niz srečanj s slovenskimi javnimi upravitelji v vseh treh pokrajinah in čas je, da se ponovno dobimo, saj je novosti in argumentov še in še – začenši s problemom nove ureditve rajonskih svetov”, pravi predstavnik slovenske skupnosti Igor Gabrovec.

NR