Kajenje diši zlasti mladim
Današnji Dan brez cigarete je opomin kadilcem, da ta odvisnost resno škoduje zdravju. Hkrati naj bi bil spodbuda vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje. S pomočjo pred petimi leti in pol sprejetega zakona o prepovedi kajenja na delovnih mestih in v javnih prostorih se delež kadilcev postopoma zmanjšuje, vendar ne med mladino.
SLOVENIJA> V nacionalnem Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) in zdravstvenem ministrstvu opozarjajo, da kajenje resno ogroža zdravje, botruje mnogim težkim bolezni, med drugim pojavu raka.
Prezgodaj umirajo
V zameno za kajenje in za lažje odvajanje so na tržišču na voljo tudi elektronske cigarete. V IVZ poudarjajo, da je o teh izdelkih na voljo le malo podatkov, ni pa tudi raziskav o njihovi varnosti oziroma škodljivosti. Ti izdelki sicer ne vsebujejo rakotvornih in strupenih snovi, vendar ni na voljo podatkov o vseh sestavinah. Skopa poročila iz tujine omenjajo prisotnost nekaterih snovi, ki lahko škodijo zdravju. Znano je, da je najpogosteje uporabljeni vlažilec v teh izdelkih propilen glikol, zanj pa uradno ni znano, kako varen je ob vdihavanju. V nekaterih izdelkih so našli še glikol, nitrozamine v sledovih in druge snovi. Zato so nekatere države uporabo teh cigaret že prepovedale, med njimi Kanada, Avstralija, Brazilija, Singapur.
Skoraj petino vseh smrti pri prebivalcih, starih 30 let in več, pripisujejo uporabi tobaka. Zaradi tobak tako pri nas vsako leto ugasne 3500 življenj. Kajenje povzroča vrsto rakavih obolenj, bolezni srca in ožilja, dihal, motnje erekcije oziroma impotenco, sivo mreno, slabo kostno gostoto, zmanjšuje plodnost pri ženskah. Kajenje v nosečnosti botruje premajhni porodni teži otroka in sproža prezgodnji porod. Kajenje matere med nosečnostjo in po porodu je povezano tudi z nenadno smrtjo dojenčka.
Znan je podatek, da slovenski kadilci v povprečju umirajo 15 let prej kot nekadilci, vrsto let pred smrtjo pa so slabega zdravja.
Kadilcev je manj, a ne mladih
Zadnja raziskava o kajenju, ki jo je IVZ opravil leta 2011 in lani navaja, da se delež kadilcev sicer manjša v skoraj vseh starostnih skupinah. Kadi manj kot četrtina ljudi, starih od 15 do 64 let, vendar pa se ta delež ne zmanjšuje pri mladih med 15. in 24. letom, kjer jih kadi 25 odstotkov.. V raziskavi je sodelovalo 7514 prebivalcev.
Raziskava navaja, da kadi 24 odstotkov prebivalstva, delež moških je višji od deleža žensk. Najmanj kadilcev je v skupini najbolj izobraženih (15 odstotkov), največ pa v skupini najmanj izobraženih (okrog 28 odstotkov). Velika večina kadilcev kadi le eno vrsto tobačnih izdelkov, povečini tovarniške cigarete. Kadilci v povprečju pokadijo 16 cigaret na dan.
Zaostriti ukrepe
Primerjava s podatki iz leta 2007 razkriva, da je delež kadilcev upadel, skrbi pa podatek, da pri mladih ta delež ostaja enak.
K upadu števila kadilcev so pripomogli obdavčitev tobačnih izdelkov in zato zviševanje cen, pa tudi uzakonitev prepovedi kajenja na javnih mestih, na delovnem mestu, v vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih ustanovah, v njihovi bližini in v gostinskih lokalih.
Razmere bi se še izboljšale, če bi Slovenija zaostrila in dosledno nadzirala oglaševanje tobačnih izdelkov, zlasti tisto na prodajnih mestih. Čeprav je prepovedana prodaja tobačnih izdelkov mladoletnikom, nadzora nad tem ni in prav mladi zlahka pridejo do teh izdelkov. Tobačna industrija pa cilja predvsem na mlade potrošnike.
JASNA ARKO