Kajfež Bogatajeva: Hribi so vse toplejši

IG> Najbolj se bodo segrevala poletja, že sedaj pa so vse višje temperature v hribih. V zadnjih 100 letih je na kopnem vse več sušnih razmer in območji. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je na posvetu v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 z naslovom Prilagajanje na podnebne spremembe: dobre prakse, na Igu pri Ljubljani pojasnila, da tako hude suše, kot jo ima Balkan v celem letu, ni bilo v zadnjih 60 letih.

Slovenija se neenakomerno segreva, izrazito pa se ogrevajo hribi, kar pomeni, da gre dejansko za globalne in ne lokalne spremembe, meni klimatologinja, ki je izpostavila, da je bilo leto 2011 na Kredarici najtoplejše v zgodovini merjenja, saj je bila povprečna temperatura prvič nad ničlo. “Imamo vedno manj let, ko bi se podtalnice imele čas napolniti, da bi se vodni svet regeneriral,” je dejala.

Ogrožena je slaba polovica Slovenije

Napoved za naprej je po mnenju klimatologinje odvisna od koncentracij toplogrednih plinov v ozračju. “Trenutno so preračunali, da se svet krepko bliža segrevanju za tri stopinje Celzija, če ne več,” je poudarila.

Kot omenjeno, to pomeni za Slovenijo ogrevanje za šest stopinj Celzija in vse večje negotovosti pri padavinah. Največ modelov kaže, da naj bi imeli več padavin pozimi, poleti pa naj bi jih bilo tudi do 20 odstotkov manj. “Če se segreje za več kot dve stopinji Celzija in se količina padavin poleti zmanjša za deset odstotkov, je ogroženih 40 odstotkov območja Slovenije,” je dejala Kajfež Bogatajeva.

Težave občuti vsak četrti Slovenec

Prav tako naj bi po napovedih raziskav o indeksu ranljivosti imel težave zaradi posledic podnebnih sprememb vsak četrti Slovenec.

Namen prilagajanja je zato zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na stroškovno učinkovit način. Na prilagajanje bi morali po mnenju klimatologinje zato gledati tudi kot na poslovno priložnost.

Prilagajati se moramo začeti takoj, ker se podnebnim spremembam ne moremo več izogniti. Ker bodo lahko te spremembe morda hitrejše in izrazitejše, kot kažejo trenutne ocene, in ker so pravočasne prilagoditve učinkovitejše ter cenejše, kot prilagajanje v zadnjem hipu.

V prvi vrsti mora biti politika

Kajfež Bogatajeva izpostavlja, da so za prilagajanje potrebne v prvi vrsti politike prilagajanja, ki pa jih (razen na področju kmetijstva) še nimamo. Prav tako so zelo pomembni ozaveščanje in raziskave.

Opozorila je, da ima Slovenija poleg podnebnih sprememb velike prostorske omejitve za razvoj. Pri zidanju in spremembah namembnosti tal ne upoštevamo obstoječih poplavnih območij, območij podtalnice, ki jih ne smemo pozidati.

Podnebne spremembe so neobvladljive

Globalne naravne katastrofe se povečujejo z velikim trendom. Večina na račun povečevanja meteoroloških dogodkov. Klimatologinja je tako izpostavila šest globalnih groženj, med katerimi so podnebne spremembe edine neobvladljive. Druge so še: večkratne druge planetarne meje, naftni vrh (konec nafte), nevarnost eksponentne rasti, zgrešen, netrajnostni ekonomski sistem in črni labod - neznano, nepričakovano.

Ekonomska kriza je blagodejna za okolje

Raziskave pa trenutno kažejo, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na glavne vire preživetja v prihodnosti, kajti že leta 2030 bomo zaradi rasti globalnega prebivalstva morali imeti polovico več energije in hrane ter 30 odstotkov več vode.

Prvič doslej je bila zaradi krize leta 2009 zabeležena negativna rast emisij toplogrednih plinov. V letu 2010 pa se je svet soočil z rekordno rastjo emisij zaradi rabe fosilnega goriva, in sicer za 5,9 odstotka na globalni ravni. Desetletje 2001-2010 pa je bilo tudi najtoplejše v zgodovini meteoroloških merjenj.

STA