Kako bodo brez EU nahranili lačna usta
Slovenija bo letos iz blagovnih rezerv EU prejela več kot 4000 ton hrane, ki jo bosta socialno najbolj ogroženim razdelila Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije. Že prihodnje leto pa se utegneta obe humanitarni organizaciji znajti v zelo težkem položaju, saj bo EU ukinila dosedanjo obliko pomoči.
SLOVENIJA > EU za razdeljevanje pomoči v hrani že vse od leta 2009 namenja vsako leto 500 milijonov evrov. Tudi letos je pol milijarde evrov razdelila med 19 držav članic. Slovenija je prejela 2,5 milijona evrov za nakup živil (prek javnega naročila, ki ga izvede agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja). Izbrani dobavitelji bodo v centralna skladišča obeh humanitarnih organizacij - Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas letos dostavili več kot 4000 ton hrane.
Po pakete prihaja vse več ljudi
V Škofijski karitas Koper, ki pokriva območje celotne Primorske, priznavajo, da brez tovrstne pomoči Evrope ne bi šlo. Stiske ljudi so čedalje večje, za pomoč prosijo celo tisti, ki imajo redno službo ... Letos bodo iz EU dobili 330 ton različnih živil: moke, testenin, riža, pšeničnega zdroba, olja, mleka ...
“Prvi del pošiljk z živili, in sicer 137 ton, smo prejeli že marca, ostalo pa pričakujemo v juniju in oktobru. S temi paketi hrane pomagamo 3600 družinam in 1500 posameznikom,” pojasnjuje Jožica Ličen, namestnica ravnatelja škofijske Karitas Koper. Za pripravo paketov sami dokupijo še sladkor, konzerve, fižol, kekse, namaze za otroke, pralni prašek, toaletni papir ... “Denar za dokup hrane zberemo v raznih akcijah in nabirkah po župnijah, ponekod pa denar prispeva tudi lokalna skupnost,” dodaja.
Že prihodnje leto pa utegne v skladiščih Karitas in Rdečega križa po vsej Sloveniji primanjkovati hrane za socialno najbolj ogrožene, saj bo EU ukinila ukrep pomoči v hrani, ki se v okviru skupne kmetijske politike (z namenom uporabe kmetijskih presežkov, ki bi jih drugače morali skladiščiti ali uničiti) izvaja že od leta 1987.
Prihodnje leto bistveno manj denarja od EU
Ker pa potreba po tovrstni pomoči še vedno obstaja, je evropska komisija za obdobje od 2014 do 2020 v okviru socialne kohezije predlagala ustanovitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki bo nadomestil izpad dosedanje oblike pomoči.
“Trenutno v EU potekajo pogajanja o vzpostavitvi tega sklada. Glede na to, da se bodo sredstva na letni ravni znižala iz 500 na približno 350 milijonov evrov in da se bo v evropsko pomoč vključilo vseh 28 držav članic, tudi Hrvaška, lahko pričakujemo določeno znižanje sredstev za evropsko pomoč za Slovenijo. Konkretne številke v tem trenutku še niso znane. Pogajanja naj bi končala najkasneje jeseni,” pojasnjuje Snežana Dolenc, svetovalka v službi za EU koordinacijo in mednarodne zadeve.
“Da bi ostali brez hrane EU, je za pomoč ljudem v stiski nepojmljivo, zato upamo, da se bodo na ravni EU in znotraj naših institucij dogovorili za vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim,” je optimistična Ličnova, ki pričakuje, da bo sklad namenil denar za nakup hrane. “Prek razpisov je hrana veliko cenejša kot v maloprodaji, kar pomeni, da jo bomo dobili več, obenem pa je to tudi podpora domačim proizvajalcem,” še dodaja Ličnova, ki apelira tako na državo kot na posameznike, naj ne spregledajo ljudi v stiski in jim po svojih močeh pomagajo.
PETRA VIDRIH
