Kako nevaren je radioaktivni oblak iz Fukušime
“Zadnje dni se name obračajo zaskrbljeni znanci. Naj tudi oni, tako kot nekateri njihovi sosedje, prekrijejo vrt s folijo, da bi zaščitili pridelek pred radioaktivnim sevanjem,” nam pove raziskovalec in publicist Anton Komat ter v isti sapi odgovori: “Dajte, no! Tudi če jedrsko elektrarno v Fukušimi raznese, bo sevanje neznatno v primerjavi z vsemi atomskimi bombami, ki so jih v času hladne vojne zmetali po svetu.”
Anton Komat meni, da smo v strahu pred radioaktivnim sevanjem zaradi muhe spregledali slona. To, kar se trenutno dogaja na Japonskem, ni nič v primerjavi z vojaškimi eksperimenti v času hladne vojne, o katerih pa vemo le malo.
2058 atomskih bomb
“Po uradnih podatkih so Američani in Rusi med letoma 1945 in 1975 odvrgli neverjetnih 2058 vodikovih in atomskih bomb. Najmočnejšo bombo so leta 1962 odvrgli v Sibiriji. Povzročila je potres 9. stopnje, udarni val je v nekaj sekundah trikrat obkrožil Zemljo,” navaja Komat in doda, da smo šele na polovici razpolovne dobe radionukleidov iz teh bomb.
Posledice poskusov torej občutimo še danes. V hrani, zemlji in atmosferi je še vedno veliko cezija in stroncija. “Večino rakastih obolenj lahko pripišemo prav tem poskusom,” pravi Komat. “Stroncij se nalaga v kosteh in zobeh, nato razpade v itrij, ki napade mehka tkiva in povzroča ne samo levkemijo, ampak tudi raka ščitnice in druge vrste te bolezni.”
Po uradnih podatkih, katerih vrednosti po mnenju neodvisnih strokovnjakov mirno lahko podvojimo, je zaradi vojaških poskusov z atomskimi bombami za rakom zbolelo in umrlo 65 milijonov ljudi. “To so uradni podatki evropske agencije za atomsko energijo,” opozarja Komat. Američani, ki so poskuse delali v glavnem v Nevadi in na Pacifiku, so našteli 20.000 mrtvih in 100.000 obolelih.
Fukušima in Černobil le oblačka
“Čeprav sem bil še otrok, se spominjam, kako so ti poskusi sprožili gibanja po vsem svetu. Protestirale so predvsem ženske, ki so se bale za prihodnost svojih otrok,” pripoveduje Komat. Zaradi pritiska javnosti so Američani predlagali Rusom, da razglasijo moratorij. Po letu 1975 so Francozi izvedli še nekaj poskusov v Polineziji, ampak nikoli več tako močnih.
“Na internetu je o tem ogromno informacij. In proti tem podatkom je sevanje iz Fukušime res le oblaček, ki se bo razpršil v atmosferi. Tudi Černobil ni bil v primerjavi s tem nič posebnega,” trdi Komat.
Komu koristi panika
Tudi merjenje radioaktivnosti v hrani ljudem ne pove veliko. “Hrana je onesnažena zaradi atomskih poskusov. Preden pride na police supermarketov, jo zdaj tudi obsevajo, da uničijo bakterije. Ves planet je kontaminiran,” ugotavlja Komat.
Panika, ki se širi med ljudmi, samo preusmerja njihovo pozornost, namesto da bi se, na primer, ukvarjali s problemom demontaže socialne države v Evropi. Komat opozarja tudi na paniko v zvezi s prehranskim codexom alimentariusom. “Panika je celo v prid velikim korporacijam in centrom moči,” je prepričan.
Zelišča na recept
O resničnih problemih pa se ne pogovarjamo. “Ko se res kaj pomembnega dogaja, so vsi tiho,” opozarja Komat. “Nihče se ni obregnil v to, da smo med letoma 1999 in 2008 sprejeli zakone oz. pravilnike, ki 34 zdravilnih zelišč uvrščajo med zdravila brez recepta. Med njimi so bezeg, glog, lapuh, skratka, najbolj običajna zelišča ljudske medicine, ki jih ne smejo več prodajati na tržnicah. Takrat so bili vsi tiho. Zdravilo brez recepta bo čez nekaj let postalo zdravilo na recept, potem bodo zelišča prepovedali gojiti še na vrtovih. Kapital vedno krade, kar je javno dobro in zastonj. O tem bi se morali pogovarjati.”
ALJA TASI
