Kako odmeva nepokorščina obrtnikov
Potem ko so obrtniki že začeli z državljansko nepokorščino, se je vlada končno lotila reševanja njihov težav. Pogajanja sicer še niso končana, že sedaj pa vzbujajo mešana čustva. Ekonomiste in obrtnike smo povprašali, kakšen razplet pogajanj pričakujejo.
> Dr. Jožko Peterlin, ekonomist in finančnik, je prepričan, da obrtniki z državljansko nepokorščino ne bodo zamajali bančnega sistema in od tega ne bodo imeli nobene koristi. “Banke bodo pač nekoliko pogosteje polnile bankomate, stroške za to pa bomo nosili vsi. Če obrtniki menijo, da bodo bankam škodovali, se motijo; ne veste, kako težko je danes dobiti kupca v trgovino, oni pa bodo kar sami prišli na striženje. Država lahko obrtnikom pomaga tako, da začne sama redno poravnavati svoje obveznosti, kar delno tudi že počne, banke pa naj kreditirajo le posle, pri katerih je zagotovljen pozitivni denarni tok. Sicer pa mora vsak sam skrbeti za svoje premoženje in sklepati dogovore le s plačilno sposobnimi, informacij, ki to omogočajo, je dovolj.” Dr. Peterlin zagovarja institut prisilne poravnave, opozarja pa, da je njen namen reprogramiranje dolgov, ne pa njihovo odpisovanje. “V prisilni poravnavi in posledično stečaju naj bi izgubili lastniki, upniki pa le v minimalnem deležu. Stečaj bi moral biti nov začetek, ne pa konec dejavnosti družbe.” Vsekakor pa je prepričan, da mora za svoje terjatve vsak poskrbeti sam: “Kdor ima težave s terjatvami, ne obvladuje kupca.”
> Rado Pezdir, ekonomist, ocenjuje, da so zahteve obrtnikov realne. “So realne, legitimne, smiselne. To, kar se dogaja danes, je pogrom nad obrtniki.” Prepričan je, da mora vlada omiliti plačilno nedisciplino z ostrimi sankcijami. “Predvsem pa naj z denarjem vseh nas neha reševati roparska podjetja, ki so izvor neplačevanja, polkriminalne dejavnosti in izkoriščanja. Tudi znižanje davkov bi bistveno spremenilo sposobnost obrtnikov, da najemajo delo in investirajo.”
> Emilija Deželak, gostinka, predsednica sekcije za gostinstvo pri OPZ Ilirska Bistrica: “Nas, gostince najbolj pestijo visoki prispevki za zaposlene, visoke cene energentov in hrane, ki je naš osnovni material. Plačilna nedisciplina ni naš problem. Pač pa nas pesti nelojalna konkurenca, kot so kmečki turizem, kjer nihče ne nadzoruje ne stolov ne zaposlenih ne nabave živil in pijače. Nelojalna konkurenca so tudi razni klubi, ki so uradno neprofitni, v resnici pa nam odžirajo stranke, tudi zato, ker se v njih lahko kadi, pri nas pa ne. Za inšpekcijo je najlaže izvajati nadzor v registriranih lokalih, tiste, ki delajo na črno, je namreč treba iskati. Tudi napovedane uvedbe davčne blagajne me ni strah, pač pa sem ogorčena nad nekaterimi izjavami državnih funkcionarjev. Ko jih poslušam, dobim vtis, da smo vsi obrtniki lopovi.”
> Zlatko Kalšnik, obrtnik, predsednik sekcije gradbincev pri OPZ Koper je včeraj dvigoval denar z bankomata. “Dvignil ga bom tudi jutri in pojutrišnjem, če bo seveda še kaj na računu. Sicer pa sem najbolj nezadovoljen s spremembami, ki zadevajo prisilno poravnavo. Tudi če lahko računaš s 50-odstotnim izplačilom terjatve, je rok plačila razpotegnjen na štiri leta. V tem času pa lahko marsikaterega obrtnika neplačila spravijo na boben. Največ koristi bi imeli od predloga obrtne zbornice, po katerem bi vsak račun štel. Investitorju je sedaj v interesu, da najema obrtnike, ki delajo na črno. Če bi lahko uveljavljali predlagane olajšave, bi bila slika bistveno drugačna. Plačilna nedisciplina pa se bo izboljšala predvsem zato, ker bodo največji neplačniki v gradbeništvu propadli. Sicer pa bi morala država razmisliti o obrti podobnih dejavnosti, ki omogočajo sivo ekonomijo. V tej kategoriji namreč delajo ljudje brez obrtnih dovoljenj in strokovnih znanj. Delo običajno opravljajo nekakovostno in tudi zato se niža zaupanje v naše delo. Oporekam tudi trditvam predstavnikov gospodarskega ministrstva, da obrtniki niso zaprli svojih dejavnosti v tolikšnem številu, kot trdi zbornica. Problem je v tem, da je med novo odprtimi največ nezaposlenih, ki jim to možnost ponuja Zavod za zaposlovanje, in tujcev, ki se jim je izteklo dovoljenje za delo in z odprtjem obrtne dejavnosti rešujejo svojo situacijo.”
>Zoran Simčič, obrtnik, podpredsednik OPZ Nova Gorica: “Za dokončno oceno moramo še počakati. Osebno nisem zadovoljen s sklepom vlade o prisilni poravnavi. Vračilo 50 odstotkov terjatev v štirih letih je zame še vedno kraja. V tem času lahko že nekajkrat propadeš. Bolje so se odrezali z izboljšavo zakonov o DDV in preprečevanju zamud pri plačilih, čeprav ni povsem jasno, kaj se zgodi, če imaš opraviti s fizično osebo. Še vedno tudi čakamo, kaj se bo zgodilo z zakonom o gradnji objektov, ki sedaj omogoča sivo ekonomijo. Sam ne verjamem veliko ministrstvu za okolje in prostor, ki obljublja, da bo možnost gradnje v lastni režiji omejilo na 30 kvadratnih metrov. Delo v lastni režiji je zame zibelka sive ekonomije. To ne zadeva le gradbincev, temveč celo vrsto drugih profilov, ki opravljajo zaključna dela. Kar zadeva dvigovanje denarja z bankomatov pa, ja, danes sem ga že dvignil.”
VGP
