Kako se bo Mladić soočil z Erdemovićem?
Če ne bo prej umrl, se bo Ratko Mladić, nekdanji poveljnik Vojske Republike srbske (VRS), v naslednjih mesecih pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za zločine v nekdanji Jugoslaviji (Icty) moral večkrat soočiti s pričo tožilstva Draženom Erdemovićem. V tem trenutku general bržkone malo ve (če sploh kaj) o enem od tistih vojakov VRS, ki so poleti 1995 v Srebrenici pobili približno 8000 zajetih Muslimanov.
Povsem drugače je z Erdemovićevim vedenjem o Mladiću. Erdemovićeva zgodba - v knjižici They Would Never Hurt a Fly (Še muhi ne bi storili nič žalega, 2004) jo povzema hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić - je emblematična in balkansko (le balkansko?) srhljiva.
Rodil se je leta 1971 v Tuzli materi Hrvatici in očetu Srbu. Kot hrvaški vojak je leta 1991 pred srbskimi paravojaškimi enotami in JLA sprva branil Vukovar. Nato je dezertiral in za denar ljudem pomagal bežati v Albanijo in Grčijo. Potem so ga mobilizirali v VRS in julija 1995 je v Srebrenici pomagal pobijati zvečine zvezane Muslimane; sam jih je postrelil 70, morda 100 - natančnega števila se ne spominja. Haaško sodišče ga je obsodilo na deset let zapora, nato so mu kazen znižali na pet let, ki jih je odsedel v zaporu na Norveškem. Zakaj? Ne toliko zato, ker se je svojega zločinstva pokesal, kolikor zato, ker je leta 2001 kot obremenilna priča pred haaškim sodiščem v znatni meri pomagal “zašiti” srbskega generala Radislava Krstića, Mladiću podrejenega operativca, ki je v Srebrenici kot poveljnik klavskega Drinskega korpusa na ukaz nadrejenega organiziral poboj Muslimanov. Krstića so obsodili na 46 let zapora.
TOMO VIDIC
Podrobnosti o tem lahko preberete v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
