Kako so letos zorele oljke
Če česa, potem oljke letos niso pogrešale vlage. Leto je bilo nadpovprečno mokro. Največ dežja je bilo spomladi in jeseni, sredi septembra pa se je nebo nad Slovenijo povsem odprlo in zlilo na zemljo rekordno količino dežja.
Največ padavin je bilo v strašljivem vikendu 18. in 19. septembra, ko je v Istri padlo kar 255 litrov dežja na kvadratni meter, v dobrih treh urah celo rekordnih 137 litrov. Tisti dež je povzročil veliko težav tudi v oljčnikih. Marsikje je odnašalo zemljo in načelo brežine teras. Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo v koprskem oddelku KGZS Nova Gorica, zato oljkarjem priporoča, naj brežine nimajo prevelikih naklonov, največ 45 stopinjski naj bodo, oljčniki pa naj bodo zatravljeni, da zemlje ne odnaša.
Lepo cvetenje
Oljke so večinoma lepo cvetele, vremenski razmere so bile takrat ugodne. Nastavka je bilo ponekod manj. V Poskusnem centru za oljkarstvo, ki ga vodi Viljanka Vesel, so pri analizi oploditve v kolekcijskem nasadu v Strunjanu ugotavljali, da je bila slabša kot običajno. Strokovnjaki to pripisujejo dvema dobrima letinama v minulih letih. Po cvetenju so se oljke lepo debelile, skozi vso vegetacijsko dobo je bilo vlage dovolj, celo preveč za drevo, ki je dobro prilagojeno na daljša sušna obdobja.
V Poskusnem centru za oljkarstvo so s spremljanjem dozorevanja začeli 20. septembra, zadnje poročilo so pripravili včeraj. Z analizo oljk po nekaj parametrih posameznih sort s posameznih lokacij spremljajo njihovo zrelost in dozorevanje. Letos ugotavljajo, da je dozorevanje sprva zaostajalo tako glede obarvanosti plodov kot po vsebnosti olja v njih. V zadnjih dvehtednih pa je proces dozorevanja hitro stekel. Oljke sorte leccino na večini spremljanih lokacij že presegajo indeks optimalne zrelosti, plodovi so močno obarvani, oljevitost pa podobna lanski. Istrska belica zori hitro, ponekod se že barva, trdota plodov pa pada. Plodovi vsebuje več vode, zato so bolj občutljivi za poškodbe in gnitje, zaradi česar je pomembno pravočasno obiranje in čim hitrejša predelava. V Poskusnem centru za oljkarstvo še opozarjajo, naj oljkarji optimizirajo čas obiranja tudi glede na vreme.
Kasnejše zorenje
Kratka obdobja lepega vremena konec poletja in jeseni, ki so se menjavala z dežjem, so vzrok, da so oljke letos počasneje dozorevale, nato pa se je zorenje pospešilo. Leccino in druge italijanske sorte ter domače črne sorte so večinoma že zrele, istrska belica pa letos dozoreva precej neenakomerno. Ponekod so plodovi mehki in obarvani, domala povsod pa zaradi večje vsebnosti vode bolj občutljivi kot v običajnih letinah.
Irena Vrhovnik oljkarje opozarja, naj se ne zanašajo na obarvanost plodov kot faktor zrelosti, temveč naj oljke vzamejo v roke, jih med prsti zmečkajo in ugotovijo, ali gre meso od koščice. Če je meso mehko in se loči od koščice, je čas za obiranje. Opozarja tudi, da je dozorevanje letos zelo različno od nasada do nasada, zato priporoča še posebno pozornost.
Muhe le za vzorec, več je bilo molja
Oljčna muha je letos redkeje letela kot prejšnja leta. Oljkarji so na tega škodljivca sicer dobro pripravljeni, kar približno 800 jih je vključenih v sistem obveščanja o letu oljčne muhe v okviru projekta Sigma 2, s katerim Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s KGZS Nova Gorica pripravlja tedenska priporočila za tretiranje proti muhi. Slednje ponekod letos sploh ni bilo potrebno, kjer pa, so predlagali škropljenje z zastrupljeno vabo po nerodnem delu krošnje. Nekoliko bolj prisoten kot minula leta je bil letos oljčni molj, čigar delovanje se kaže v predčasnem odpadanju plodov.
Več pavjega očesa
Zaradi več vlage strokovnjaki na nižjih in bolj vlažnih legah opažajo povečano prisotnost pavjega očesa in oljkove sive pegavosti. Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin pri KGZS, oljkarjem, ki imajo oljčnike na izpostavljenih legah, priporoča po obiranju škropljenje proti tema boleznima. Odsvetuje sicer klasične bakrene pripravke, ker pri nižjih temperaturah povzročijo odpadanje lista, priporoča pa škropljenje s substanco Syllit.
Skrb za mlade oljke
Irena Vrhovnik oljkarjem, ki imajo mlade nasade, svetuje, naj pred zimo dobro pregledajo drevesa in jih trdno privežejo, saj se znajo zaradi vetra in vlage zaradi slabše ukoreninjenosti pozimi prevrniti. Tistim, ki so oljke sadili na pomlad, pa priporoča, naj jih pred zimo osujejo z zemljo približno dvajset centimetrov visoko, s čimer bodo zavarovali občutljive koreninice pred zmrzaljo. Opozarja, da je postopek potrebno izpeljati brez obdelave okrog drevesa, saj bi s tem spodbudili rast. Spomladi, ko bo nevarnost zmrzali mimo, pa bo potrebno nasuto zemljo odstraniti.
SAŠO DRAVINEC