Kako v foto objektiv ujeti zvezdne utrinke
Letošnje poletje zaradi vremenskih motenj, kot meteorologi imenujejo slabo vreme, ni ravno najboljše za opazovanje nebesnih teles. Mogoče pa nam bo v naslednjih dneh namenilo kakšno uro jasnine na nočnem nebu.
Med 12. in 15. avgustom naj bi bilo na severnem delu neba vidno največ utrinkov meteorskega roja Perzeidov. Te na nebu opazujejo že od začetka našega štetja.
Drobce kometnega prahu, ki bodo ob stiku z našo atmosfero zgoreli, lahko opazujemo vsako leto od 17. julija do 24. avgusta. Največ utrinkov pa naj bi opazili prav v teh dneh. Med največjo aktivnostjo naj bi bilo mogoče videti tudi več kot 60 utrinkov na uro. To pa ni edina skupina meteoritov, ki potuje mimo nas.
Ujeti utrinek
Kako lahko naredimo uspešen posnetek utrinka na nebu? Ob takšni gostoti kot je v tem času napovedana, to ne bo problem. Osnovno je seveda, da imamo fotografsko stojalo in DSLR fotoaparat. Vsekakor pa nam bo prav prišel tudi “stari” SLR fotoaparat na film. Ti stari, če jih že tako imenujemo saj nekateri še fotografirajo na film, imajo tu nekaj nezanemarljivih prednosti. Najbolj nepogrešljiv del opreme obeh fotoaparatov pa je seveda prožilo. Najsi bodi žično, staro, ali elektronsko, novo, brez njega ne bo šlo, saj je bo osvetlitev tako filma kot senzorja daljša od ene minute. Pa še to bo treba večkrat ponoviti.
Cene žičnih prožil se pričnejo že pri 12 in končajo pri 130 evrih, če je prožilo z več vrstami nastavitev. Če še nimate stojala, to lahko nadomestite z improvizacijo, tako da bo fotoaparat na trdnem podstavku, ki ga ni moč stresti. Več uspeha boste imeli, če se boste odločili za fotografiranje izven mesta. Torej na podeželju ali v gorah kjer je še najmanj svetlobnega smoga, kot pravijo svetlobi, ki jo hote oddajajo javna razsvetljava in podobni svetlobni viri ponoči. Dober motiv je tako lahko staro mrtvo drevo ali silhueta gora v spodnjem delu kadra.
Le kje je ta “B”?
Med aparati iz razreda kompaktni, imenujmo jih “point and shot”, ni izbire takšnega, ki ima v svojem programskem naboru tudi možnost fotografiranja, imenovano “B” ali “T”. Če pa je, morda ne vem zanj. Več možnosti za uspeh bodo lahko imeli lastniki naprednejših fotoaparatov, kot so tisti iz serije Canon G 5,6,7, in novejši ter Olympus, od serije UZ 560 navzgor, in podobnih drugih znamk.
Najbolj gotovi pa bomo, če bomo v rokah imeli DSLR aparat: skoraj vsi (bilo je tudi nekaj izjem z omejitvami) imajo ročno nastavitev imenovano “M”, v njej pa se skriva “B” - bulb. Ta se lahko nahaja tudi posebej na glavnem izbirniku, največkrat pa je na koncu najdaljšega avtomatskega osvetlitvenega časa, ki je 30 sekund.
Širno je nebo
Kljub temu, da je naš motiv nebo, ne pozabimo, da je široko, a ga kljub temu vidimo le del. Torej bo izbira objektiva v tem primeru padla na širokokotne objektive od 28 mm pa vse do ribjega očesa. Širši kot bomo zajeli, več možnosti bomo imeli. Osvetlitveni čas? Daljši, pa ne preveč, saj digitalni aparati niso ravno ljubitelji “šuma”, ki se pojavi ob daljši osvetlitvi, nad nekaj sekund.
Nikoli ni tako hudo, da se ne bi dalo izboljšati z računalnikom. Za začetek poizkusimo pri ISO 400, zaslonka 5,6 in 10 minutna osvetlitev: če se vam bo posnetek zdel pretemen, podaljšajte čas. Ob tem bodo zvezde na nebu izrisale svoje svetlobne poti na posnetku, medtem, ko bo “ujeti” utrinek deloval kot svetleča praska.
Pri tem ne pozabimo, da je treba imeti baterijo polno ali pa vsaj rezervno, če bomo ob aparatu prebedeli nekaj ur. Če želite še več, lahko posnamete tudi nočni film. To naredite tako, da na časovnem daljinskem prožilu nastavite intervalometer, ki bo ob višji občutljivosti, na primer ISO 800 ali več, opravil več sto zaporednih posnetkov z osvetlitvenim časom nekaj deset sekund (denimo 20 do 30) in nekaj sekundnim premorom. Tako vam utrinek ne bo ušel, ob tem pa boste lahko kasneje posnetke združili v video posnetek, saj je za sekundo videa potrebnih najmanj 24 zaporednih posnetkov. Torej 560 posnetkov za 20 sekund videa. Po izračunih bomo za 560 nočnih posnetkov v zaporedju dveh na minuto morali zunaj prebedeti skoraj 5 ur. Se splača ? Da!
Kaj zdaj
Letno nas kar osemkrat obiščejo skupine meteoritov. Naslednja bolj zanimiva skupina meteoritov, imenovana Leonidi, bo nas zajela med 7. in 28. novembrom letos. Leonidi spadajo med najhitrejše delce saj imajo največjo hitrost kar 71 km na sekundo, medtem ko Perzeidi dosežejo hitrost okrog 41 km na sekundo.
Zdaj pa nam ne preostane nam nič drugega kot pritiskati, kot se temu reče. Pri našem početju bodo vsekakor dobrodošli dobra družba, ležalnik in sprej za odganjanje komarjev. Upajmo samo, da bodo noči v naslednjih dneh jasne. Naj bo vesolje izziv tudi za vas in ne samo tiste, ki lahko posegajo po zvezdah.
LEO CAHARIJA
