Kakšna bo javna radiotelevizija jutri
Javna radiotelevizija je hram dragocenih vsebin, tudi takih, ki zavoljo tržne nezanimivosti drugod ne najdejo zavetja, a kako jih čim bolje vzdrževati, so se spraševali na včerajšnji debati, ki sta jo v Avditoriju Portorož priredila Mednarodni medijski center in Sindikat novinarjev Slovenije.
Kar nekaj nastopajočih se je navezalo na besede piranskega župana Petra Bossmana, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril velik družbeni pomen medijev in potrebo po čim večjem poštenju in resnicoljubnosti: “Mediji oblikujejo javno mnenje. A preveč novinarjev išče argumente za svoja prepričanja, namesto da bi ljudem posredovali čim več informacij in jim pustili, da si sami oblikujejo mnenje. Prikazovati bi morali tudi pozitivne dosežke v družbi, ne le kritizirati. Mogoče bi tudi mediji lahko pripomogli k temu, da bi Slovenci bolj spoštovali drug drugega, se veselili dosežkov rojakov in odpravili tisti rek o crknjeni sosedovi kozi.”
Kdaj je javni sektor pravzaprav uspešen?
“Nacionalka je idealna tarča za kritiko,” ugotavlja generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. “Pri njej vsakdo najde kaj, kar mu ni všeč. In ker so kritike običajno glasnejše od pohval, imamo vtis, da je na nacionalki vse narobe. Potem pa slišiš pripombe, kakršna je na primer tale: nacionalko je treba ukiniti, saj na njej nimaš kaj gledati, no, razen Odmevov, Hribarja, Tarče, Pogledov, Studia City ... Ugotoviš, da vendarle ne ponujamo tako malo.” V prihajajočih letih nameravajo uvajati nove storitve, uglašene z našo digitalno dobo, obenem razmišljajo o uvajanju dodatnih tematskih programov, ki jih omogoča novi zakon.
Da bi bilo slednje precej nesmiselno, pravi Cene Grčar, pravnik Pro Plusa, družbe, ki ustvarja Pop TV, Kanal A in Pop Brio. “Javna televizija ima že zdaj tri programe,” pravi, “in občutek imam, da včasih ne ve natančno, s čim bi jih zapolnila. Kakšne vsebine naj bi torej ponujali novi tematski programi?
ANDRAŽ GOMBAČ
Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.