Kar se dogaja na površju, vpliva na podzemlje
Mednarodna krasoslovna šola Klasični kras, ki se je včeraj začela v Postojni, je v svoji 19. izvedbi posvečena varovanju podzemnega krasa. Udeleženci bodo največ pozornosti posvetili varstvu kraških jam in upravljanju z njimi, varstvu kraških vodonosnikov in podzemnega živalstva.
POSTOJNA>Kraško podzemlje je tridimenzionalni splet razpok in kraških kanalov oziroma jam, ki jih zapolnjujejo zrak, sedimenti ali voda, njegov pomen pa je večstranski. Je vir pitne vode, uravnava pretočne režime porečij, je habitat podzemnim živalim. In je nosilec informacij o preteklem paleogeografsko - klimatskem razvoju, eden najboljših virov informacij o zgodnjem razvoju človeka, ne nazadnje pa s svojimi turističnimi jamami tudi pomembna ekonomska kategorija.
Toda razvoj na površju že pušča posledice tudi v podzemlju, kjer je za povrnitev prvotnega stanja potrebno izjemno dolgo obdobje ali pa ga sploh ni več možno vzpostaviti.
Zato so se organizatorji letošnje krasoslovne šole, Inštitut za raziskovanje krasa, Jamarska zveza Slovenije in še nekateri drugi, odločili, da bo ta posvečena varovanju podzemnega krasa.
“Naša želja je, da je temeljno znanje, ki ga pridobimo skozi vsakodnevne raziskave, čim bolj uporabno. Dobro temeljno znanje pa je podlaga za smiselno načrtovanje življenja na krasu, njegovo varovanje in sočasno tudi poučevanje o krasu,” je ob začetku šole za Primorske novice povedal predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa Tadej Slabe.
“Pri nas je tradicijo krasoslovja dolga in izkušnje so pripeljale do tega, da se stvari lotevamo celostno - vsebinsko in organizacijsko. In čeprav je naše poslanstvo poglabljanje temeljnega znanja, si ves čas želimo, da bi bilo to znanje čim bolj izkoriščeno, da ga bomo predstavili širši javnosti, da bomo približali znanstvene podlage tistim, ki se ukvarjajo z varovanjem kraških jam,” je še dodal Slabe.
Tako bo v šestih dneh okoli 200 udeležencev iz več kot 40 držav poslušalo več kot 20 predavanj, na katerih bodo izvedeli za dobre in slabe prakse upravljanja z jamami, o zaščiti francoskega podzemnega krasa, varovanju podzemnega krasa na Siciliji, Hrvaškem in v ZDA, kaj storiti z odplavljenimi močerili, ...
Na ekskurzijah pa si bodo ogledali Postojnsko jamo in se seznanili z njeno turistično rabo ter zaščito, šli bodo v Križno jamo, ki ji grozijo negativni vplivi iz zaledja, na terenu se bodo seznanili s problemi čezmejnega varovanja podzemnega krasa v slovenski in hrvaški Istri, obiskali bodo klasični Kras ter jame na Dolenjskem.
STANA ZAVADLAV